Tito in tovariši, knjiga ki buri domišljijo

23

V četrtek, 22. septembra 2011 zvečer je priznani tržaški zgodovinar dr. Jože Pirjevec v »novomeški« Mestni knjigarni maloštevilni publiki predstavil svojo knjigo Tito in tovariši. Knjiga je takoj po izidu zavzela prvo mesto na lestvici najbolj prodajanih knjig v slovenskih knjigarnah in se uvrstila med najbolj brane zgodovinske knjige zadnjih dvajsetih let.

Pirjevec je uvodoma poudaril, da ta knjiga sicer ni njegov »labodji spev« ampak plod domala 40 letnega dela, torej od kar so leta 1968 odprli britanske, kasneje pa še druge arhive. Najprej je hotel napisati knjigo o Edvardu Kardelju, vendar je kmalu spoznal, da brez Tita ne more pisati o Krištofu. Še najbolj je bil Pirjevec vesel arhiva v Ljubljani, kjer je bilo v Dedijerjevi zapuščini več kot 300 škatel. Sicer pa Tito z biografi, tako kot z ženskami, ni imel sreče. Njegovi biografi so bili večinoma časnikarji in diplomati, ne pa zgodovinarji. Njihov problem je bil, da zgodbe o Titu niso znali prikazati v širšem zgodovinskem kontekstu.

Oče je bil pijanec in Tito ga ni hudo spoštoval, mati Slovenka pa je bila prava mučenka, saj je rodila petnajst otrok, od katerih je preživelo samo petero, med njimi tudi Tito. V Kumrovcu je prevladovala velika revščina. Izučil se je za ključavničarja, delavec pa ni bil dolgo. Kmalu so ga vpoklicali v vojsko, kjer je bil leta 1915 ranjen in odpeljan v rusko ujetništvo. V Sibiriji se je srečal z boljševiki in se prvič poročil. Od takrat naprej je zelo poudarjal, da je boljševik in da se ni zaljubil samo v Rusinjo, ampak tudi v Rusijo. Ruski jezik je odlično obvladal, saj je veliko Puškinih pesmi znal celo na pamet.

Tito v Moskvi

Ko je Tito leta 1935 prišel v Moskvo je minilo samo tri mesece po atentatu na Sergeja M. Kirova, leningrajskega voditelja KP SZ. Leninist Kirov je ogrožal Stalina, zato ga je dal likvidirati, proti »boljševističnim zarotnikom« pa je sprožil široki val čistk, kjer so se znašli tudi jugoslovanski komunisti. Od okoli 900 bivajočih v Moskvi in drugje po Rusiji, jih je preživelo samo okoli sto, po nekem drugem viru pa celo samo dvanajst (12)! Tito je kot po čudežu ostal živ. Njegov vzpon po »partijskih stopničkah« sta omogočila dva dogodka; frakcijski spor jugoslovanskih komunistov po kongresu v Splitu, ko je bila KPJ zelo razklana. Spopad za oblast je potekala med Titovo skupino (Kardelj, Moša Pijade, Aleksander Ranković, Đilas, Ivo Lola Ribar itd…), ter med staro partijsko gardo, ki jo je vodil Milan Gorkić. Ko se je Gorkič zaradi zapleta pri pošiljanju komunistov v Španijo zameril Kominterni, so ga poklicali v Moskvo in ustrelili, Stalin pa je Titu dovolil, da je prevzel vodenje jugoslovanske partije, oziroma ga je Kominterna imenovala za sekretarja KPJ. To je bila čisto druga partija, saj je Tito stare komuniste »počistil« in začel delati z mladimi, fanatičnimi tovariši, ki so bili prekaljeni v jugoslovanskih zaporih in bili za partijo pripravljeni dati tudi življenje. Frakcionaštvo je bilo za njih najhujši zločin proti partiji! Takrat v Jugoslaviji še ni bilo velike industrije in pravih delavcev je bilo samo peščica. Zato je Titova partija imela močan vpliv na študentsko populacijo v takratnih univerzitetnih mestih, torej v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani.

Vojak

V vojaškem smislu Tito ni bil neki briljantni vojni strateg. Bil je komandant po načelu »od poraza do poraza do zmage«. V bistvu je bil Tito po besedah Koče Popovića, diplomanta pariške Sorbone, »condottiere«, človek ki daje impulz, ki vleče. Bistvo Titovega mita je bilo dejstvo, da je bil Tito partizan med partizani; lačen, umazan, ranjen, ušiv, prestrašen itd. Kult osebnosti pa si je začel graditi na II. zasedanju Avnoja v Jajcu, ko je zadaj za govorniškim pultom stal Titov kip, ki ga je sijajno izdelal hrvaški kipar Antun Avguštinčič. Leta 1944 je Tito po balkansko grdo nalagal Winstona Churchilla, ko mu je obljubil, da po vojni v Jugoslaviji ne bo komunizma. Ko pa je leta 1944 iz Romunije in Bolgarije napredovala Rdeča armada proti Jugoslaviji, se je v Moskvi priklonil Stalinu in mu obljubil komunistično družbeno ureditev v Jugoslaviji. Zaradi teh mahinacij je na eni strani Tito dobil Beograd, na drugi strani pa je kasneje zaradi maščevanja Churchilla, izgubil Trst!

Politik med Vzhodom in Zahodom

Tito se torej v nasprotju s pričakovanji Stalina ni zavzemal za socializem azijskega tipa, ampak po vzoru francoskih utopičnih socialistov za tako imenovani Kardeljev samoupravni socializem. Načeloma je bil sistem zgrajen na dobrem, izobraženem in poštenem človeku, kar je bilo utopično, povrhu pa komunisti niso bili povsem koherentni, saj se nikakor niso mogli odpovedati oblasti, kar je v demokracijah nekaj povsem običajnega. Prepričani so bili, da brez komunistov država ne more obstojati, saj jo po načelih planskega gospodarstva, znajo voditi samo oni, ki so izvoljeni, da ljudstvo popeljejo v komunistični raj. Tako so njegovi tovariši kmalu postali nevarni, zato jih je odstranil na tak ali drugačen način. Celo Kardelj je bil na »odstrelu«, saj so ga na neki »lovski žurki« v Karađorđevu »pomotoma« (nesreča) obstrelili z vojaško puško. Liberalni eksperiment samoupravnega socializma tako ni uspel, ker ga je Tito v kali zatrl.

Tito ni bil srečen človek. Vedno je moral balansirati med Vzhodom in Zahodom, da je preživel skupaj z Jugoslavijo. Še leta 1964 je Jugoslavija uvažala pšenico iz ZDA brez plačila, čeprav smo imeli Slavonijo, Srem in Vojvodino. Uradno je bil Tito poročen samo dvakrat, ljubic in partnerk pa je imel veliko več. Še najbolj sta se ujela z inteligentno Herto Haas, Jovanka pa je bila takrat sicer lepa in privlačna in Tito jo je zelo ljubil, vendar ona je bila bolestno ljubosumna na vsako žensko, nazadnje pa je leta 1966 skupaj z Rankovićem kovala prisluškovalno zaroto proti Titu.

Nazadnje je Tito v Ljubljani četrtega maja 1980 umrl. Ves čas njegove bolezni so se komunistični mogotci zelo bali, da bodo po njegovi smrti v Jugoslavijo vdrli Rusi. Zato so Tita v Ljubljani cele štiri mesece držali v umetni komi, Rusi pa so se zapletli v Afganistanu in z intervencijo ni bilo nič. Tito je umrl sam, brez žene in tovarišev.

Na koncu je Jože Pirjevec, avtor zanimive knjige povedal, da so bile svetle točke njegovega vladanja NOB, upor Informbiroju in gibanje Neuvrščenih, slabe, temne točke pa so bile: izven sodni poboji, neznansko slo po oblasti in imetju, ter življenje »na veliki nogi«.

Foto: Franci Koncilija

23 KOMENTARJI

  1. ZALOSTNA SLIKA SLOVENCEV:
    Zanimivo je, s kaksno ihto so rezimske trobila razglasila, da je ta knjiga najbolj brana vseh casov v Soveniji! Pravzaprav ze kake tri dni predno je sploh izsla! In nikjer, doslej, ne boste nasli tocnega podatka ne o stevilu izdaj, ne o stevilu prodaj! Je pa fakt, da je knjiga Janeza Janse, PREMIKI, bila razprodana v treh dneh in je bilo natancno navedeno stevilo prve izdaje, izdali pa so jo se stirikrat.
    Sam sem to knjigo zman iskal teden dni po pri izdaji po vseh Ljubljanskih knjigarnah!
    Medtem, ko se to skrpucalo nastavlja v vseh izlozbah! Ko je bil enourni intervju z tem nepostenim Pirjevcem, na vseh trobilih se pred izdajo.

    Koncno tudi ni res, najbolj brana knjiga Slovencev, vseh casov, je BIBLIJA!
    In v Bibliji pise, da se izogibaj ljudi, ki jecljajo, pa ne gre za govorno napako ! In glej ga zlomka, posveceni z FDV kar sistemaicno jecljajo, Zizek, ne vem, je to kadrovski pogoj ali mentalna izprijenost FDV po Bibliji!

    No, pa nazaj k stvari, torej knjiga, ki niti pravljica ni, kati v vseh starih Karantansko-Germanskih pravljicah je bil glavni junak poziivno bitje, je tezil dobroti, postenju in vitestvu, tu pa imamo NEDVOUMNO opraviti s TITOM, KRIMINALCEM, LAZNJIVCEM, ZLOCINCEM, BANDITOM!
    Morilcem, ki je lastnorocno, prikazano na RUTV pisal dokumente NKVD za likvidacije!
    In za katerega je Stalin jasno dejal: ” Pa ti si hujsi kot jaz!”
    Za katerega je celo krvnik Berija previdno svetoval Stalnu: ” Ne vem, ta je tako castihlepen, da ga bomo tezko obvladovali,…”
    Pa briga me, kako je pobijal lastne komuniste!

    Toda ta morilec je izpeljal pobijanje SLOVENCEV! Pobil je okoli 200.000 najboljsih Slovencev! Od duhovnikov, do kmetov!
    Unicil je drzavo Slovenijo za prihodnost!
    Zaradi njegovih spletkarjenj smo izgubili Trst, Julijsko krajino, Furlanijo!
    Zaradi njegove naklonjenosti Hrvtom smo izgubili Istro!
    Zaradi njegovih povojnih zlocinov, smo posredno dokoncno izgubili Korosko!

    Sama po sebi knjiga tega dvornega norca Pirjevca, ni vredna pocenega grosa! kajti ali laze ali so podatki, namerno, pomankljivi ali prefarbani! Danes je znano ze mnogo vec, kot on ponuja, ponujapa falsifikat resnice! Koncno jeclja in se zaganja z mimiko obraza in spakovanjem!
    To pa seveda ni nakljucje, to je sistematicno zavajanje!
    Tudi Svetinova Ukana je bila taka!
    In to naj bi bil nacionalni mitski junak Slovencev?
    Ta, ki je novinarju Hrvaskega casopisa tam 1974, EKSPLICITNO IZJAVIL: “SLOVENCEV NE MARAM!”
    So normalna nacija, gledano skozi to!

    Koncno, je ta knjiga le eden od kamneckov v mozaiku levicarjev, da ohraijo in spet pridobijo oblast, mesto ob koritu, kjer se krade, laze, nazria, brez meja in brez kazni, po 1. in 2. MENZIGERJEVEM ZAKONU! Malo z aferami, malo z Peterletom, malo z Spomenko, malo z Pirjevcem!
    Hocejo nam ustvariti lazni idol in se z njim poistovetiti in se take prodajati naivnim Slovencem!
    Kajti samo oni so dedici komunizma inTita! Kar pa je res, samo oni so nam po Titu tudi zapravili Piranski zaliv, samo oni so nam po Titu izgnali iz Slovenije elito mladih!

    Kakorkol;i, knjiga je skrpucalo, nevredno casa za branje, namen je jasen, predvolilna tema in vzdihovanje po starih socialisticnih casih, ki jih ni vec in jih nikoli vec nebo! Samo se cakamo lahko, da jo bo socialist Semolic ponujal svojim sindikatom za obvezno branje!
    In Pirjevec je drugi Semolic, ce ze sam zivi v preteklosti, naj pusti prihodnost nam, ki jo zeimo!

  2. Donavski Švabi zahtevajo odvzem nemškega odlikovanja Titu
    V delovnih taboriščih umrlo 50.000 donavskih Švabov
    2. februar 2011 ob 12:20
    Frankfurt – MMC RTV SLO/STA

    Donavski Švabi so nemškega predsednika Christiana Wulffa pozvali, naj nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu – Titu posmrtno odvzame državno odlikovanje.

    Poziv k odvzemu velikega križa za zasluge je na nemškega predsednika naslovilo Združenje pregnanih donavskih Švabov in kulturna ustanova donavskih Švabov, ki Titu očitajo odgovornost za to, da so okoli 200.000 donavskim Švabom po koncu druge svetovne vojne odvzeli pravice in jih odpeljali v delovna taborišča.

    Samo med letoma 1945 in 1948 naj bi v teh taboriščih umrlo več kot 50.000 donavskih Švabov, med njimi predvsem žensk, otrok in starejših.

    Donavski Švabi, med katere sodijo tudi vojvodinski Nemci, so zahtevo po odvzemu najvišjega nemškega državnega odlikovanja na Wulffa naslovili v času, ko na območju nekdanje Jugoslavije odkrivajo vedno nova množična grobišča z domnevnimi žrtvami Titovega režima.

    http://www.rtvslo.si/svet/donavski-svabi-zahtevajo-odvzem-nemskega-odlikovanja-titu/250011

  3. Ne vem odkod avtorju kolumne navdih, da je Pirjevec “priznan zgodovinar”?

    To je človek, ki se navdušuje nad jugoslovanskim komunizmom le zato, ker ni niti en dan živel pod komunizmom in ki ga je kjub temu dobro plačeval.

  4. SEVEDA: danes je cas, ko so stevilni komentatorji korajzni in obsijani z avro kvazi pravicnosti, tipa cEFIZELJ, toda, strici, kje ste bili tam v 70. letih!! Ste bili tudi tako posteni, pravicni, gobcni!?
    Strici, ki danes po principu Karbe pljuvate vsevprek, kot furmani, spostujem vas toliko, kolikor ste v 70. upali kihniti! Ko je temna noc, je vsaka krava crna!

    • PETROVC, preberi si še enkrat komentar sotrudnika CEFIZLJA.

      Mislim, da si bil tokrat preoster in v tem primeru tudi krivičen.

  5. Kje sem bil v sedemdesetih? Gulil sem šolske klopi in prišel v politični spor s profesorico slovenščine zaradi Cankarjevega Hlapca Jerneja. Vprašal sem je, ali bi hlapec Jernej tudi šel na Dunaj terjat skupno usodo z gospodarjem, če bi gospodar zaradi dolgov končal v ječi. Profesorica je bila kar na višini, ni se spustila v pogovor pač pa sem imel slovenščino vedno 3. Takrat to ni bila slaba ocena. Če sem kaj znal ali pa nič. To je bilo verjetno največ, kar je v tistih časih lahko naredila.

    Seveda vprašanje sploh ni imelo političnega ozadja pač pa samo radovednost mladeniča. Sicer pa sem bil nekako do 27. leta prepričan, rdeča zgodovina je pač naredila svoje, da je Jezus Kristus izmišljena oseba …

  6. MEFISTO: ja, naredil sem napako, v stiski casa, da sem Cefizlja uvrstil med bedake, o tem sem ze pisal, toda da me nekdo pljune z “rdecim pravokatorjem” in/ali nepismenim, to pa ni manira!
    Se posebej, ker sumim, da se poznamo!
    In se vedno cakam na njegove dokaze!

  7. Če sicer enko mislita, pozabita na drobne zamere.

    Časi so resni, hudi in prelomni, saj vidita, da bi rdeči bratje radi ostali za vsako ceno na oblasti.

    Ta cena pa ne izključuje poplnega oplenjenja Slovencev in njihove nacionalne države ter totalnega opustošenja.

  8. PRJATLI: Cefizelj, Yebiwetter, Mefisto, saj veste, poznamo se, ceprav se trudim, ne morem iz svojih genov judizma! Vem, da sem uporabil pretezak besednjak. Toda, taki smo, meni se pred ocmi strga, ce mi kdo stori krivico, po tem se vsedem,malo ohladim, popijem caj z meto in mi JE ISKRENO ZAL!
    Samo, to, da me nekdo oznaci za udba pravokatorja, pa vem, da to ni mislil, pa vem, da sem sam prvi storil napako, to pa ne morem pozreti! Ce bi napisal, cepec, bumbar, neumen, bi mi bilo vseeno!
    Se pozebej, ker so mi ti pritlehnezi sledili kakih petnajst let brez prestanka in sem jih je.al v njih topoumno glavo!
    Pa lep dan!

  9. PIRJEVEC: tu ne gre za nobenega zgodovinarja! On je od zgodovinarja tako dalec, kot kak Krjavel od resnice! Zgodovina je prvo filozofija, drugo je analiza vzgonov in posledic, tretje je postenje!
    Pirjevec pa je jecljajoci in trzajoci hlapec, kopija Zizka!

  10. Pirjevec je tržaška gnida, ki se še dandanes futra iz budžeta RS, ki naj bi bil namenjen kulturni skupnosti tržaških Slovencev, dejansko pa z njim upravlja UDBA za ohranjanje revolucionarne ideologije, tudi marlivi mladci iz zamejstva ne pozabijo vsako leto obnoviti sramotni kamniti napis na Sabotinu ….NAŠ TITO …

  11. Yebiwetter: no, tudi za MASKERADE gre kar nekaj iz budgeta RS!
    Vidis, na primorkem je bila spet maskerada!
    In spet je LAJAL Stanovnik, da je OF temelj SLO nacije!
    Pa vsa kamarila roparskih starcev in njih vnukov, s titovkami in rdeco zvezdo!!
    Tem je kriminal pa res tmelj!
    Pa pustimo to ob strani.
    Reolucionarni govornik z titovko je izrekel novo ZGODOVINSKO “RESNICO”:
    “…..DA SO PARTIZANI IN PARTIJA ODTRGALI ITALJANOM DEL OZEMLJA, SEDANJO PRIMORSKO IN GA PRIKLJUCILI SLOVENIJI!”
    Ta cepec ne le da je ponarredil zgodovino, jasno je dal vedeti, da smo Slovenci okupanti Italjanskega ozemlja!
    O zgodovini pa tem kriminalcem z titovkami na maskeradah naslednje:
    Veneti, predniki Slovencev smo tam, tu, ziveli, ko Rima se bilo ni, ko so bili Rimljani se tolpa razbojnikov po okoliskih hribih mesta z cisto drugo kulturo, Rim niso ustvarili Rimjani!
    In smo ziveli kot Karantanci! In so nam to ozemlje iztrgali za kakih 25 let Italjanski fasisti v soglasju s panslovanskimi banditi! Skupaj z bratje Germani smo se za to ozemlje tolkli vso zgodovino!
    Ko pa smo zamenjali bratstvo, pesedlali na cigane panslovane, smo ga izgubili!

  12. Za kogar je Jože Pirjevec priznani zgodovinar, naj svojih člankov raje ne izpostavlja v kontekstu z njim in raje upošteva Prešernov verz “Apel podobo svojo na ogled postavi”. Kar velja tako za Pirjevca kot tudi za pričujočega avtorja. Ta knjiga pa buri domišljijo iz čisto drugega razloga, kot poizkuša prikazati Pirjevec.

  13. MEFISTO, če je priimek PIRJEVEC nastal iz našega Štajerskega pomena, pridevnika , da je nekaj PIRJEVEGA , kar pomeni predfaza za gnilobo, gnitje, potem je tudi to podajanje snovi, zapis v knjigi, temu primerna !

Comments are closed.