V protestnem vrenju v Sloveniji so ljudje v zadnjih mesecih pokazali nezadovoljstvo z mnogimi stvarmi, predvsem s tem, kdo nam vlada, oziroma, kdo želi priti na oblast. Toda med transparenti in napisi, ki so jih nosili jezni demonstranti, ni bilo opaziti takšnega, ki bi protestiral proti slabemu ravnanju z okoljem in naravo, ali na primer zahteval zdravo okolje, skrb za naravne vire, čisto pitno vodo. To pač niso pereče teme, poreče kdo, ko v družbi na glas razmišljam o tem. Res niso pereče teme? Ali pa se problematičnosti teh tem ne zavedamo. No, nekaj se je vendarle zgodilo. Po Evropski uniji in tudi po Sloveniji je zaokrožila peticija proti privatizaciji vode. Upajmo, da bo zaustavila odpiranje poti nadvladi kapitala pri naravnem viru, ki je za vse ljudi življenjsko pomemben. V Sloveniji je menda kar petina prebivalcev, ki nimajo zagotovljene pitne vode. Oni bi bili še bolj občutljiva populacija v krempljih morebitnih koncesionarjev za upravljanje z dragoceno tekočino.
Biotska raznovrstnost še naprej pada
Analiza doseganja ciljev strategije za ohranjanje biotske raznovrstnosti v Sloveniji, ki so jo napisali v Zavodu Symbiosis je pokazala, da se biotska raznovrstnost v Sloveniji še naprej slabša, kljub sprejetim obveznostim do EU in predpisom. Ostajajo in se še večajo pritiski na naravno okolje, predpisi se ne izvajajo, nadzora ni. Biotska raznovrstnost pada tudi po svetu. Več kot deset tisoč vrst je pred izumrtjem. V besedni zvezi »biotska raznovrstnost je zajeto vrstno in ekosistemsko bogastvo vseh živih bitij na svetu. Ocenjujejo, da je vseh vrst živih bitij na svetu do sto milijonov. Od tega je le zelo majhen del spoznan in poimenovan. Ostalo je še neraziskano. Znano pa je, da se živa bitja povezujejo v ekosisteme – skupnosti žive in nežive narave, v katerih lahko uspevajo. Biotska raznovrstnost zajema tudi različnost ekosistemov. V zgodovini planeta Zemlja so bila že množična izumrtja, ko je zaradi močnih vzrokov (poledenitve, tektonski premiki, meteoriti), izumrlo ogromno živih bitih. V naravi tudi sicer poteka stalen naravni proces izumiranja vrst, vendar je njegova stopnja majhna, do 3 vrste letno. V zadnjem obdobju pa se je po zaslugi poseganja človeka v ekosisteme izumiranje močno povečalo.
Vrednost ptička ali črvička
O tem, da je treba skrbeti za ptice, jih pozimi krmiti, da ne bodo lačne in bodo lepo pele, ko bo prišla pomlad, govorimo otrokom, za mačistično politične pogovore o gospodarstvu, podjetjih in bankah, razvoju in blaginji pa to kot zgleda niso resne teme. Ne na državni ravni, ne na lokalni. Politiki in ekonomisti navadno ne govorijo o ekosistemih in biotski raznovrstnosti. Pa vendar je ravno v teh osnova za vse, s čimer gospodarimo, bolje rečeno, izrabljamo na svetu. Da bi bili vsaj jezikovno bolj razumljivi ekonomistom, ki razmišljajo drugače, so biologi in naravovarstveniki skovali izraz, besedno zvezo »ekosistemske storitve«. Rastline, živali, hrana, les, medicinske in farmacevtske snovi, vse to ima izvor v ekosistemih in živih bitjih. Medsebojna prepletenost in povezanost živih bitij v ekosistemih je velika in v veliki meri še neraziskana. Prav vsako živo bitje ima v njih svojo določeno vlogo, ne le tista, ki jih poznamo in v njih vidimo korist.
Vsi na isti ladji
Razslojevanje ljudi in prerivanje za oblast je stalnica v človeški zgodovini. Tudi, če uporniki proti zatiranju in izkoriščanju zmagajo in prevzamejo oblast, se to ne preneha. Takoj, ko vstopijo v palače dotedanje oblasti, se zgodovina začne ponavljati. Ljudske množice tega ne opazijo takoj, vendar se slej ko prej izkaže. Sanje o enakosti pač ostajajo le sanje. Tudi na legendarni ladji Titanik so bili potniki zelo različni, od zelo bogatih do revnih. Ko je ladja zadela v ledeno goro in se začela potapljati, so imeli pred seboj enako usodo – ledeno mrzle valove severnega morja. Bogatim njihovo bogastvo ni nič pomagalo, rešilnih čolnov je bilo preprosto premalo. Mar ne spominja današnje človeštvo in njegovo ravnanje z naravo iz katere črpa vse za življenje na ladjo Titanik, na kateri se vozimo vsi? Titanik vse večjih potreb zaradi svetovnega naraščanja števila prebivalcev, pohlepa po dobrinah v kapitalistično razvitih državah in veliko površinskega uničevanja naravnih ekosistemov (na primer tropskih gozdov)? Nas nekje nekoč čaka ledena gora, ki nas bo naredila vse enake?
Foto: Tone Lesnik
