Tiha vrnitev domov

18

Končno smo lahko prebrali uradno vest, da se škof Rožman »domov« vrača prihodnjo soboto, 13. aprila. O tem se je šušljalo že nekaj časa, a slovenski kristjani smo potrebovali (in si zaslužili) bolj jasno besedo o tem dogodku. Morda se motim, ampak zgleda, da so bili bolj odločni, morda tudi novinarsko udarni, pri ljubljanskem Dnevniku. In še kje »tam čez«.

Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman (1883–1959) se je na mestu ljubljanskega ordinarija znašel v času druge svetovne vojne. Nič koliko črnila je že bilo prelitega v dokazovanju njegovega domnevno zmotnega ravnanja v pogojih italijanske in nemške okupacije ter komunistične revolucije na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Postal je tako rekoč dežurni krivec, ki naj slovenske katoličane »na veke« postavlja v položaj manjvrednih državljanov in dežurnih krivcev za razmah revolucionarnega terorja.

Na tem mestu bi bilo preveč ceneno odgovoriti s svetopisemskim stavkom: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanj(o).« (Jn 8,7)

Žal so se bolj poredko slišale besede, ki bi škofa Rožmana prikazovale v luči neutrudnega posredovalca za pomoči potrebnih. Pa najsi je šlo za begunce, izseljence, izgnance, zapornike, taboriščnike, komuniste ali Jude. Tisti posamezniki, ki so si o tem »drznili« raziskovati in pisati (dr. Tamara Griesser Pečar, dr. France Martin Dolinar, Jakob Kolarič) pa so v javnosti vse prevečkrat ostajali brez odmevov. Izpostavljalo se je domnevne škofove napačne odločitve in udinjanje italijanskemu ter nemškemu okupatorju. Hkrati se mu je pripisovalo tudi besede in dejanja, ki jih nikoli ni izrekel ali naredil. G. zgodovinar, ki je pred kakšnim dnevom najavil ustanovitev t.i. nove leve stranke, z zelo demagoškim imenom, je tako pred leti škofu Rožmanu očital tudi blagoslavljanje italijanskega vojaškega bordela sredi okupirane Ljubljane. Ampak, za svojo dokazano zapisano laž se ni nikoli opravičil, niti je ni preklical!

Kot pričajo arhivski dokumenti v različnih arhivih, tako doma (Ljubljana) kot v tujini (Rim), je škof Rožman neutrudno posredoval. Ob koncu vojne, maja 1945, je tudi on sam postal begunec. Sicer je to izkušnjo samo ponovil, kajti osebno je že občutil nestrpnost nemškega nacionalizma po prvi svetovni vojni, zato se je tudi umaknil z avstrijske Koroške v Ljubljano.

Morda mi bo kdo oporekal, češ kaj pa se kot Primorec »vtikam« v zadeve na Kranjskem. Priznam, da so me v t.i. »primeru Rožman« osebno nagovorili predvsem dokumenti in pričevanja v povezavi z nekdanjim ljubljanskim škofom. Primer: Leta 1942 so italijanske oblasti v kraju Gonars v Furlaniji postavile koncentracijsko taborišče. Na izrecno prošnjo ljubljanskega škofa Rožmana se je za taboriščnike zavzel tudi goriški nadškof Margotti. Skrb za taboriščnike je tako prevzel goriški duhovnik msgr. Mirko Brumat, ki je po posredovanju Svetega sedeža dosegel, da so italijanske oblasti dovolile posredovanje mednarodnemu Rdečemu križu.

Hja, priznam, škof Rožman na našem koncu ni najbolje zapisan. Ampak hkrati dodajam, da k temu precej pripomore nepoznavanje, ignoranca in dolgoletno »pranje možganov«. Saj tukaj Primorci nismo nikakršen endemit, podoben vtis dobi človek tudi drugod v slovenskem prostoru. Konec koncev se je pred par leti, potem ko so slovenska sodišča končno ustavila sodni postopek proti škofu Rožmanu, Zvezi borcev iz Nove Gorice zdelo potrebno založiti in izdati knjižico, kjer so dokazovali »zločinsko« početje škofa med narodnoosvobodilno borbo. Torej, da se vidi kdo je pravi gospodar v deželi. Škof Rožman je bil sicer pravnomočno opran krivde, ampak »mi« pa bomo dokazali njegove »zločine«! Aha, pa še to. Spiritus agens tega početja je bil danes že pokojni pravnik, pred petnajstimi leti tudi minister za pravosodje v eni od Drnovškovih vlad. Ampak, predlagala ga ni takrat vsemogočna LDS, pač pa njena »pomladanska« partnerica. Toliko o naivnosti »naših«. Ja, ki je aktualna tudi v teh dneh.

Morda še beseda o času prekopa škofa Rožmana v Ljubljano: Kadarkoli se bo dogodil, bodo »dominantni mediji« izrabili čas za obračun. Za obujanje kulturnega boja! No ja, in za dokazovanje do tistega »prav«, ki so ga »varuhi revolucionarnih izročil« pridobili s krvavo komunistično revolucijo, terorjem in izrabo prava v revolucionarne namene po drugi svetovni vojni. Poučen pregled vsega tega je zelo sintetično popisal dr. Milko Mikola v novi knjigi »Rdeče nasilje«. Priporočam v branje!

Morda bo neka gospa z južnega roba Ljubljanske kotline spet vpletla mojega goriškega rojaka škofa Antona Mahniča in ga izpostavila javnemu zasramovanju zaradi njegovih stališč. In mu seveda pripisala vse mogoče »zločine« in začetek vseh težav, preko škofa Rožmana tja do današnjih dni. Ampak to več pove o nekom drugem, kajne…

18 KOMENTARJI

  1. Počivaj v miru, v slovenski zemlji in prosi za naš slovenski narod, prevaran, razvodjen in preplašen.

  2. Sprava? Sprava je za kristjane. Odpuščajte, odpuščajte in še enkrat odpuščajte. Tako in tolikokrat, kot je naš Gospod naročil Petru in drugim njegovim učencem. A Resnici ostanite zvesti. To je pot vaše rešitve.
    Nasprotniki Cerkve in vsega, krt je v človeškem rodu častno, pošteno, plemenito in pokončno, so zavezani drugačnim postavam. Postavam laži, kraje, rušenja, uničevanja. Sprava jih bega, resnica jim je največja sovražnica. Zapisani so PEN-u; Propad Estrade(Elite) Neizogiben. Laž, v katero so ujeti, jih vodi v pogubo. Njene grenke sadove že uživajo, le da jim njihov sprevrženi ponos tega v nobenem primeru ne dovoljuje priznati, sicer bi v istem trenutku zavrgli laž in postali zagovorniki in zvesti služabniki Resnice.

  3. Ko sem včeraj po nekajdnevni odsotnosti znova pokukal na računalniku, sem naletel na debatni forum nekega krščanskega spletnega portala za mlade. In je nek bojda zaveden (no ja, bolj zavedén kot zavéden) katoličan, ki sicer zelo rad udari tudi po “neoliberalizmu”, nekaj napisal tudi na to temo, namreč o škofu Rožmanu. In seveda je zanj strahopetec, ker je pobegnil in zapustil svojo čredo.

    Pa jo je res? V spominih škofa Leniča (ur. Tamara Griesser Pečar), ki je bil Rožmanov tajnik med vojno, je zapisano, da je škof Rožman izrecno zavračal, da bi zapustil domovino. Vendar pa je še pred 9. majem, ko je nacistična Nemčija podpisala kapitulacijo, dobil nujno pismo iz Celovca, bojda od slovenskih duhovnikov na Koroškem, da se mora javiti v Celovec. Po nekaterih namigih naj bi ga tja klicala tudi zavezniška uprava (Angleži). Znano je le to, da je škof očitno računal na svoj povratek v domovino, vendar pa se vanjo ni več vrnil. Žal je ta del zgodovine očitno slabo raziskan in Slovencem praktično neznan. Uradna komunistična propaganda je enostavno razglasila, da je pobegnil pred roko pravice, katoličani pa še danes temu nasedajo. Res žalostno.

    • Kar je potrebno je to, da se kristjani ponosno postavimo za svojega pastirja. Kot prvo je to, da zahtevamo opravičilo za krivico ki smo jo bili deležni. Brez odpuščanja Bog ne more delovati, začetek maše je molitev k Bogu za odpuščanje.

      Katoličanom se morajo zaradi krive obsodbe opravičiti:
      1. Milan Kučan – predsednik totalitaristične države, naslednice lažnive obsodbe
      2. Janez Stanovnik – naslednik organizacije spomina nekdanje totalitaristične organizacije.
      3. Borut Pahor – predsednik aktualne države, naslednice totalitaristične države
      4. Alenka Bratušek – predsednica aktualne vlade, naslednice totalitaristične države

      Čebljanje o pieteti od teh predstavnikov ne pride v poštev. Predstavniki naroda morajo biti zrele osebe!

      V kolikor se vse te osebe strahopetno tega ne bodo lotili, bodo ostali navadni spodbujevalci nekdanje aparthaidne miselnosti in delovanja, ter podpihovalci laži, prezira do katoličanosv in zagovorniki krivic.

      RTV Slovenija – določeni podpihovalci laži in greha!!!! – ponovno ne more iz svoje kože – po njeni laži je škof “pobegnil”, vsi v tujini, ki se ga spominjajo in sporočajo svojo izkušnjo (“Marija je škofu rekla, da je vse delal prav”,…) pa so tisti,m ki netijo narodno spravo in sožitje:
      http://tvslo.si/#ava2.163358388;;

      Naj vstane slovenski katoličan…. Smrt je GOTOF-a, zmaga je naša… Zatorej – uprimo se suženjstvu greha… Povej naprej….

  4. Se zmeraj mi ni jasno koliko casa (od kdaj in do kdaj) bo 13. 4. krsta skofa Rozmana izpostavljena v ljubljanski stolnici.
    Ocividno se organizatorjem skrajno mudi.
    Ko bodo krsto skrili v temo kripte, bo zgodovinska prilika za novo izpostavo za 70 let zamujena.
    Mislim, da bi bilo treba ta dogodek izkoristiti v pozitivne medijske namene.
    V vecjo cast bozjo, dobrobit Cerkve in vernega naroda.
    Dobro bi bilo narediti tudi malo razstave in dokumentacije iz vojnih casov?
    Partizanskih uniform je pri nasih spomenicarjih verjetno na pretek.
    Kaksno domobransko uniformo bi pa tudi staknili v bivsem muzeju revolucije.

    Gospoda Janeza Stanovnika in njegovo tovarisijo ne bi nujno povabili, ker bi vse samo pokvarili.
    Namesto njih bi si omislili castno strazo stirih postavnih redarjev.
    Po dva pripadnika partizanov in domobrancev, ki bi si med pogrebno maso z rekvijemom v znamenje sprave podali roke?
    S tem bi po eni strani dokazali, da niso bili vsi levicarski partizani tako prekleto zagrizeni.
    Z druge strani pa bi dokazali, da vsi domobranci ne lezijo pobiti v Hudi jami.
    In da niti eni, niti drugi ne mislijo nadaljevati z vecno drzavljansko vojno, kot so jo sedaj vodili levicarji v Sloveniji.
    No, to bi bil seveda samo senca pogreba, ki si ga je skof Rozman zasluzil.
    Senca pogreba z veliko simbolicno vrednostjo.
    Kljub temu boljse to, kot pa nic.

  5. Rožman seveda nikoli ni bil pravnomočno opran nobene krivde. Zaradi procesne napake (Ker se ni mogel zagovarjati pred sodiščem) je bila zadeva vrnjena v PONOVNO sojenje. Vsi vemo, zakaj se ni zagovarjal, ker je pač pobegnil. In ponovno sojenje seveda ni možno, kadar je obtoženec preminil.

    Po istem principu bi bil v ponovno sojenje poslan tudi primer Adolfa Hitlerja, če bi ta pobegnil recimo v Argentino….

    Tako da je sprevrženo govoriti o tem, da je bil Rožman pravnomočno spoznan za nedolžnega. Daleč od tega.

    • Princip pravne države je:
      Vsak je nedolžen, dokler sodišče ne odloči drugače. Ker sodišče ni odločilo drugače, je škof Rožman nedolžen.

      Imate kaj proti pravni državi, gospod Svit?

      • Pri nasih slovenskih nespravljivih svetohlinskih, dlakocepskih, levicarjih bi se se Jezus zgrabil za glavo.
        Ceprav je imel v puscavi dovolj skusenj s hudim duhom,
        pri nasih levicarjih njegov princip odpuscanja ne vzge.

        Nasi levicarji so na zalost nadljudje, sami polbogovi in brez greha.
        Zato si lahko privoscijo vse privilegije vrhovnih sodnikov in stalno nekoga bombardirajo s kamenjem.
        Jasno je, da ti ljudomrznezi tudi postumno izkoriscajo nasega skofa Rozmana, ki je sicer ponos slovenske in koroske zemlje, za svoje politicne cilje.

        Levicarski post komunisti sanjajo, da morajo kot Big Brothers vecno vladati v Sloveniji.

        Vendar clovek obraca, Bog obrne.
        In Bog ne placuje vsako soboto.

      • Seveda ne, nič nimam proti pravni državi.

        Tudi recimo Tošić je nedolžen. Ampak on recimo DEJANSKO je bil pravnomočno spoznan za nedolžnega. Torej ob koncu postopka, po tehtanju dokazov. Medtem ko se je postopek zoper Rožmana samo vrnil v ponovno sojenje in bil potem zaradi njegove smrti ustavljen. Vprašanje je, kaj bi sodišče ugotovilo po tehtanju dokazov. Tako da niti slučajno ne moremo govoriti o tem, da je bil pravnomočno spoznan za nedolžnega! Pravnomočno je bil samo ustavljen postopek zoper njega zaradi smrti. Nič drugega.

        Pa nimam nič proti pokopu Rožmana v Sloveniji. Meni je vseeno zanj. Me pa moti, da se poskuša kolaborante narediti heroje. Pa nisem levičar, priskutili so mi se levi in desni, ne uživam nobenih privilegijev levičarjev, ne maram ne Kučana ne Janše, mi je bil pa vzor v politiki Pučnik. A je SDS zašla z njegove poti, tako da sem samo en razočaran državljan, ki se ne udeležuje volitev.

        • Ne trapaj. Poglej si samo njegovo sodbo. In sodbe vseh drugih. Je kar nekaj knjig o tem. Nagodeta recimo so obsodili na smrt brez pravice do pritožbe. Tako da o “pravnomočnosti” teh sodnih fars ni vredno govoriti. Žal so se ti vsi priskutili in ne ločiš več. Ni noben heroj, najmanj od vsega je pa zločinec in izdajalec.

        • Gospod Svit,
          kar priznajte, da niste za pravo državo. Tam velja: VSAK je nedolžen, dokler sodišče ne odloči drugače. In ni pojma pravnomočno nedolžen … sicer pa, vam je sodišče že dokazalo pravnonomočno nedolžnost, gospod Svit?

  6. Ah, seveda, dajmo se zagrabiti za majhen jezikovni spodrsljaj. Tako kot sem napisal že v prvem postu, pravnomočno opran krivde. No tudi to ni bil. samo postopek je bil ustavljen. To je vse.

    Torej, dajmo se strinjati, da je bil postopek zoper njega ustavljen. Ali je bil krivec ali ne za vse mu očitano, pa ne bomo nikoli izvedeli. Ker je bil postopek ustavljen.

    Eni bodo navajali ogromno virov, tako slikovnih kot dokumentov, da je bil kolaborant z okupatorji. To je bil. Ni dieme.

    Drugi bodo navajali, da je rešil nekaj ljudi pred okupatorji. Prvi bodo spet rekli, da je reševal samo vernike in njemu bližnje. Drugi bodo spet rekli…..

    Resnico pa ne bomo poznali. No, vsak bo rekel, da jo pozna.

    Se pa strinjam z Zdravkom. Ni bil noben heroj. Verjetno pa tudi izdajalec ni bil. Gotovo ni izdal RKC.

    Toliko o tem.

    • Svit, ne strinjaj se z mano, potem pa spet vse po starem. Očitno ni spodrsljaj: pravnomočno opran krivde??? To ne obstaja!
      Rožman ni mogel biti kolaborant: po službeni dolžnosti škof mora priznati svetno oblast. Torej je lahko kolaborant po službeni dolžnosti, če hočeš.
      Da izdajalec ni bil, pa si že sam povedal. Izdajalec koga naj bi bil? Naroda?! To tudi ne obstaja med pravnimi pojmi.
      Tako preprosta je resnica, če je hočeš videti.

  7. Zdravko: Pravnomočno opran krivde je izraz, ki ga je uporabil avtor članka! Piše zgoraj.

    Gospodje, razlika v ravnanju Hrvaškega Stepinca in našega Rožmana? Je ali ni?

Comments are closed.