Tifus je nevarna nalezljiva bolezen, ki dobi epidemične razsežnosti v slabih sanitarnih in higienskih razmerah. Slovenija se na srečo že desetletja uspešno bojuje z bakterijo Salmonella enterica typhi. Mnogo manj uspešni pa smo v boju z moralnim in družbenim tifusom, ki je za narod še bistveno usodnejši od bakterijskega.
Tudi za nastanek epidemičnih razsežnosti moralnega tifusa sta predpogoj obče slabo stanje sanitarnih in higienskih družbenih razmer – preprosto povedano: »Uriniranje v vodo, ki jo nato vsi pijemo«. Edini dolgoročno uspešni ukrep zoper epidemije tifusa je odprava vzrokov za njihov nastanek in širjenje. Najprej moramo dosledno preprečevati nastanek onesnaženja ključnih dobrin, ki so potrebne za preživetje naše skupnosti. Nato, moramo dosledno izločiti »tifusarje« iz družbenega, političnega in ekonomskega dogajanja. Nenazadnje pa za preprečevanje tifusa obstajajo tudi cepivo in antibiotiki. Za uresničitev navedenega je predpogoj, da si priznamo obstoj in razsežnosti epidemije tifusa v slovenski družbi in da se jo odločimo brezkompromisno zatreti. Navedeno je vedno zelo velik problem, saj se nikomur ni lahko sprijazniti s tifusom in da ima obupne sanitarne in higienske razmere.
Moje opozarjanje na tifusarje zagotovo vznemirja slovenske »levičarje«. Za tolažbo slovenskim »levičarjem« in v opomin slovenski »desnici« pa tudi poudarjam, da so z epidemološkega vidika daleč najbolj nevarni tisti bolniki, ki navzven ne kažejo nobenih bolezenskih znakov, zaradi česar se neopazno gibljejo v vseh segmentih družbe. Slovenska levica je ponosna, da njeno najbolj udarno avatgardo sestavljajo tifusarji, slovenska desnica pa si ne želi priznati, da se tudi pri njej nahaja kar nekaj takih brez vidnih bolezenskih znakov, vsi Slovenci (in predvsem naši potomci) pa imamo, oziroma bomo imeli, zaradi tega kronične glavobole in izčrpanost, vročino, bolečine v trebuhu, drisko. Zavedati se moramo, da tifus ne izbira žrtev glede na njihovo ideološko ali politično prepričanje. Slovenska levica bo morala svojo »avantgardo« potisniti daleč stran od vzvodov družbene moči v popolno družbeno karanteno in vzpostaviti učinkovite mehanizme s katerimi bo z družbenega prizorišča dosledno izločala medijske, ekonomske, policijske, pravosodne, kulturne, intelektualne, … prostitute, ter zahtevala, da vsakdo v družbi dosledno opravlja svoje delo, četudi se bo zaradi tega sesul jedrni del njene strukture. Desne politične stranke pa se bodo morale zaradi takšne nove socialdemokracije odpreti in kadrovsko prevetriti – dejstvo je, da je zaradi »pozicijske vojne« tudi desnica v veliki meri paralizirana, kar ji onemogoča normalen razvoj.
Stvari pa so še dodatno zapletene, ker imamo v Sloveniji zgolj formalno parlamentarno demokracijo, v praksi pa imamo le SZDL in njegov antipol SDS. Pri čemer SZDL po naravi stvari zelo slabo vlada in ne bo nikoli sposoben dobro vladati, SDS-u pa že takšna razporeditev sil zagotavlja ohranitev obstoječe pozicije moči in vpliva. Dragi socialdemokrati, če želite postati moderna in dolgoročno uspešna politična stranka, boste morali hitro, odločno in brezkompromisno na smetišče zgodovine odvreči vojne zločince, udbaše, tajkune in nesposobne prostitute, ki so že več desetletij kot pijavke prisesani na Vašo moč in oblast. Dragi krščanski demokrati in podeželski populisti, nehajte ne/zavedno prikrito kolaborirati z udbaško kontinuiteto, ker to ni mostograditeljstvo temveč prostitucija. Dragi Janez, odločno boš moral brcniti v rit nekatere svoje sopotnike, ki bodisi niso dorasli svojim funkcijam, bodisi v praksi delajo drugače kot pa javno govorijo. Dragi Borut, sedaj ko si postal predsednik republike, Ti ni več potrebno igrati vsem všečne figure, temveč imaš možnost in priložnost, da postaneš mož in da se začneš tako vesti. Predvsem pa, vsi prej navedeni boste morali na široko odpreti vrata in zagotoviti, da bodo v politične stranke in v javne institucije vstopali sveži in sposobni ljudje, ki bodo izpodrivali oziroma nadomeščali manj sposobne in popolnoma nesposobne, hkrati pa boste morali vzpostaviti učinkovite mehanizme za sprotno odstranjevanje mladih divjih poganjkov. Z normalnimi ljudmi boste morali delati normalno, nenormalne pa boste morali vedno znova potiskati na obrobje družbenega dogajanja in jim onemogočiti dostop do vzvodov družbene moči. Gre za zelo zahtevne in za sedanje nosilce družbenih moči zelo boleče ter absolutno nesprejemljive spremembe. Edina sreča je, da je sedanja ureditev brez korenitih sprememb že na srednji rok obsojena na kolaps. Prvi korak v smeri normalizacije Slovenije bo sprememba obstoječega volilnega sistema v smeri večinskega volilnega sistema – z vidika boja proti izbruhom epidemij tifusa je to podobno, kot hermetična ločitev vodovodnih od kanalizacijskih cevi.
Leti 2014 in 2015 bosta odločilnega pomena za prihodnost Slovenije. Ali bo prišlo do katarze in normalizacije, ali pa bomo v naslednjih desetih letih doživljali stagnacijo, bedo, diktaturo in v končni posledici tudi grobo ter kruto sistemsko nasilje. Usoda je v naših rokah, razen če se jo odločimo prepustiti tifusarjem.
Foto: Tito, Marx in Engels na freski v Črni gori
