Težak položaj kristjanov v prvih stoletjih

1

Papež Kaj (Caius) ali Gaj (Gaius) je bil 28. papež, ki je bil na čelu Cerkve od 17. decembra 283 do 22. aprila 296. Rojen naj bi bil v plemiški družini v kraju Salona – danes je to Solin pri Splitu na Hrvaškem. Umrl je v Rimu. Pokopan je bil v Kalistovih katakombah. O njem je zalo malo pisnih informacij.

V času njegovega vodenja Cerkve je vladal cesar Dioklecijan (284-305), ki naj bi bil njegov sorodnik. Dioklecijan je razdelil rimski imperij v štiri prefekture. Sam je vladal v vzhodnem delu (Mala Azija, vzhodne pokrajine Egipta in Libije).

Papež Kaj je določil, da mora tisti, ki bo postal škof najprej sprejeti vse nižje redove takratnega časa. Področje mesta Rim pa je razdelil na diakonate torej med diakone. Naj bi tudi krstil svetnico, sveto Suzano. Seveda so v njegovem času nastajale tudi nove cerkve in katakombe kjer so se na skrivaj zbirali kristjani in ponekod tudi pokopavali svoje bližnje. Ker pa je Rimski zakon prepovedoval katakombe v mestu, so le te nastajale zunaj takratnega Rima, ob cestah.

Do Milanskega edikta, ki ga je izdal cesar Konstantin Veliki leta 313 so glede kristjanov veljale Trajanove določbe. Le te so med drugim določale, da se pripadnost krščanstvu kaznuje s smrtjo. Hkrati so bili kristjani v primerjavi s ostalimi pogani drugorazredni državljani. Cesarji sicer niso direktno preganjali kristjanov, dopuščali pa so izbruhe množic nad kristjani saj so s tem usmerjali nezadovoljstvo množic proč od sebe.

Tako tudi Dioklecijan sprva ni preganjal kristjanov. Kasneje ga je k temu nagovoril Galerij. Zato je od takrat naprej množično preganjal kristjane. Zaradi tega nekateri zgodovinarji menijo, da je papež Kaj umrl mučeniške smrti.

Foto: Wikipedia

1 komentar

Comments are closed.