Terpin: Slovenci v zamejstvu in po svetu lahko okrepijo svoj glas

2
terpin_majniska
Foto: Polona Avanzo.

Damijan Terpin se je rodil 3. oktobra 1963 v Števerjanu. Politično se angažira v vrstah Slovenske skupnosti (SSk), edine slovenske politične stranke Slovencev v Italiji. Opravlja odvetniško službo in velja za izvedenca pravic narodnih manjšin. Bil je tesno povezan s Slovensko zamejsko Skavtsko organizacijo, še vedno je aktiven športnik. Z ženo in z dvema otrokoma živi v Devinu pri Trstu. Na evropskih volitvah kandidira na listi SDS.

Zakaj ste se kot vidni predstavnik slovenske narodne skupnosti v Italiji, kjer opravljate funkcijo deželnega tajnika stranke Slovenske skupnosti, odločili kandidirati v Sloveniji?

SDS je prva in edina stranka v Sloveniji, ki je zamejskemu Slovencu ponudila kandidaturo s celo realno možnostjo izvolitve (z uporabo preferenčnega glasu je ta možnost znatno večja). Nespametno bi bilo ne izkoristiti take priložnosti. Normalno bi tudi bilo, da bi pri nas v zamejstvu projekt podprli vsi, saj je v interesu cele manjšine, da dobimo predstavnika v Evropskem parlamentu. Zato vabim slovenske rojake v zamejstvu in po svetu, da me na volitvah podprejo in okrepijo svoj glas. V zadnjih letih sem sicer precej intenzivno sodeloval s SDS, ampak ne toliko glede notranje politike v Sloveniji, pač pa predvsem glede odnosa, ki ga ima SDS do problemov Slovencev v zamejstvu in tudi po svetu. Ne pozabimo, da je bil v času Janševe vlade sprejet zakon o Slovencih v zamejstvu in po svetu in da smo prav takrat, ravno na podlagi tega zakona, ponovno dobili ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. SDS je v celotni svoji zgodovini vedno dokazovala izjemno pozornost do naših vprašanj, zato sem bil tudi zainteresiran za sodelovanje z njo.

Bi trenutna finančna kriza v slovenskih manjšinah (po radikalnih rezih prispevkov v višini skoraj 20%, za katere se je odločila slovenska vlada) lahko bila kakorkoli volilna tema v Sloveniji?

Zagotovo gre za problematiko, ki bi ji morali nameniti več pozornost tudi v Sloveniji. Žal pa so slovenski mediji temo praktično spregledali, razen spletnega portala Časnik.si, ki je objavil kolumno Jurija Paljka iz zadnje številke tednika Novi glas.

Kot je Strokovni svet SDS opozoril že v sporočilu za javnost, je vlada Alenke Bratušek drastično zmanjšala sredstva slovenskim organizacijam v sosednjih državah, s čimer je močno ogrozila delovanje slovenskih organizacij, društev in medijev v zamejstvu.

Po objavi sporočila so se na nas obrnili iz tednika Novi glas, kjer sta zaradi vladnih rezov ogroženi dve delovni mesti, kar bo bistveno okrnilo delovanje časopisa, dolgoročno bi lahko celo ogrozilo njegov obstoj. Novi glas je sicer tednik, ki že več kot deset let nadaljuje tradicijo svojih predhodnikov, Novega lista iz Trsta in Katoliškega glasa iz Gorice. Njegovo delovanje je utemeljeno na ohranjanju, gojenju in širjenju slovenske besede in samobitnosti, zvestobi svobodoljubni in demokratični misli, vse to pa naj bo prepojeno s krščanskim etosom. Namenjen je vsem Slovencem, ki smo prepričani, da bomo v sodobnem svetu obstali, samo, če bomo ostali zvesti svojemu izročilu, kulturi in lepi materinščini. Gre za medij, ki si prizadeva vsebinsko združevati slovenski narodni prostor in povezovati matični narod z njegovimi preostalimi deli v zamejstvu in po svetu. Zato je odločitev vlade, da mu odvzame sredstva, brez katerih sta sedaj ogroženi tudi dve delovni mesti, še toliko bolj nerazumljiva. Glede na jasno vsebinsko opredelitev medija (delovanje tudi v skladu s krščanskim etosom), se poraja dvom, da je vlada odločala tudi na podlagi političnih preferenc, kar močno obsojamo. Uporaba političnih kriterijev pri delitvi sredstev slovenskim organizacijam, društvom in medijem v zamejstvu s strani aktualne vlade in posredno onemogočanje pluralnosti mnenj, je nesprejemljivo in ga je treba v demokratični družbi 21. stoletja odločno zavračati.

Oglasili so se nam tudi iz najbolj branega zamejskega spletnega portala www.slomedia.it. Četudi gre za medij z izjemnim dosegom med slovensko manjšino v Italiji, pa tudi v Sloveniji, vlada za njegovo delovanje očitno nima posluha. Splet je medij, ki izdatno pritegne predvsem mlade generacije, zato bi morala matična država takšne projekte podpirati. V nasprotnem primeru se bo apatija med mladimi le še povečevala in ohranjanje slovenske identitete v prihodnjih rodovih bo postavljeno pod velik vprašaj.

Kakšni bodo vaši programski paradni konji v primeru izvolitve v Evropski parlament?

Kot prvo se bom seveda posvečal vprašanju narodnih manjšin. Evropska unija se ne more še naprej delati, kot da te ne obstajajo. V Evropi živi skoraj 50 milijonov ljudi, ki pripadajo narodnim manjšinam, gre za skoraj 10 % celotnega prebivalstva EU. Doslej je bilo na ravni EU parlamenta narejenega premalo, s strani Komisije pa skoraj nič. Morda bodo, paradoksalno, ravno zadnja dogajanja v Ukrajini Evropo prisilila, da se bo resno soočila s temi vprašanji in našla neke splošne, vsaj minimalne kriterije zaščite narodnih manjšin, ki morajo veljati povsod. Seveda je stanje vsake manjšine v posamezni državi drugačno in terja posebno obravnavo. Že sedaj pa je mogoče, na podlagi veljavnih konvencij Sveta Evrope, manjšinsko zaščito dopolniti tudi na ravni EU.

Pri premagovanju gospodarsko-finančne krize lahko učinkovito pomaga tudi EU, zato se bom zavzemal za boljše črpanje evropskih sredstev, ki lahko služijo kot razvojni vir Sloveniji, pa tudi nam v zamejstvu. EU bo Sloveniji tudi v sedanjem proračunskem obdobju namenila okoli 4 milijarde evrov nepovratne pomoči; ta denar je potrebno počrpati in ga porabiti za razvojne projekte. Evropski denar bo koristno porabljen le, če z njim dosegamo dodano vrednost, zato se bom zavzemal za pripravo skupnih čezmejnih projektov, ki so tudi naši manjšini že veliko koristili.

Brezposelnost je največji problem. Zlasti med mladimi, zato nekateri sedanjo generacijo že označujejo za »izgubljeno generacijo«. Zaustaviti moramo eksodus najbolj vitalnega dela prebivalstva in izkoristiti njihov delovni potencial doma. Podjetnost, znanje, drznost, pogum in inovativnost mladih so lastnosti, ki vodijo do uspeha. Tudi glede tega lahko bolje izkoristimo sredstva EU iz posebne jamstvene sheme in iz drugih virov (Socialni sklad, Erasmus+). Trajno pa bomo problem brezposelnosti mladih rešili le, če izboljšamo zaposljivost. Na eni strani se to lahko doseže s fleksibilnim trgom dela in okrepljenim gospodarstvom, na drugi pa z boljšim šolstvom, ki opremlja mlade s kompetencami, ki jih potrebujejo tako na trgu dela kot v zasebnem življenju.

Na listi SDS za evropske volitve zasedate peto mesto, kar je nekoliko za prvimi tremi mesti, ki bi sodeč po zadnjih anketah pomenila vozovnico za Bruselj in Strasbourg. Za izvolitev se boste morali tako zanašati na osebne preference. Koliko računate, da bi jih lahko zbrali?

O številkah ne bi želel špekulirati, kajti edina relevantna anketa bodo nedeljske volitve. Zagotovo pa je na mestu poziv slovenskim rojakom v zamejstvu in po svetu, da me na volitvah podprejo in s tem okrepijo tudi svoj glas, tako v Sloveniji kot v Bruslju.

V primeru, da bi ne bili izvoljeni v Evropski parlament, bi nadaljevali z aktivnim angažmajem v SDS tudi po evropskih volitvah? Kako?

Pred skoraj letom dni sem bil povabljen – čeprav nimam članske izkaznice SDS, in vsaj dokler sem tajnik Slovenske skupnosti zanjo ne bom niti zaprosil – k sodelovanju v Strokovnem svetu SDS, kjer vodim resor za Slovence v zamejstvu in po svetu. Rezultat mojega angažiranja v Strokovnem svetu SDS so tudi smernice novega programa, ki ga je SDS kot edina stranka doslej, predstavila v Ljubljani marca letos. Skupaj s sodelavci iz Odbora smo napisali tisti del, ki zadeva Slovence v zamejstvu in po svetu in očitno so v SDS ocenili, da je bilo to delo izpeljano v redu in da mogoče lahko prispevam k uveljavitvi SDS na evropskih volitvah. Na kandidaturo za evropskega poslanca sem pristal, ker verjamem v program Slovenske demokratske stranke za evropske volitve in ker verjamem, da bom lahko s svojimi izkušnjami prispeval k uveljavitvi interesov slovenskih državljank in državljanov v Bruslju, kakor tudi Slovencev, ki kot manjšinci živimo v sosednjih državah. Svoje delo v Strokovnem svetu bom seveda nadaljeval tudi po 25. maju.

Kako menite, da bi lahko vplivala pravnomočna obsodba predsednika SDS Janeza Janše na volilni rezultat SDS na skorajšnjih volitvah (evropskih in parlamentarnih)?

Nihče od mojih kolegov pravnikov, ki imajo določen poklicni ugled v našem ambientu, o Patrii ni rekel: sodba je vodotesna, sodba bo prestala ustavno presojo in presojo na Evropskem sodišču za človekove pravice. Edini pravniki v Sloveniji, ki so ocenili, da obstajajo dovolj trdni dokazi za obsodilno sodbo, so očitno člani senata Višjega sodišča v Ljubljani in tamkajšnja Okrajna sodnica, ki je izrekla sodbo na 1. stopnji (ter kolegica sodnica, ki ji je ob izreku sodbe celo čestitala …). Dobesedno vsi ostali pravniki, ki so se oglasili na to temo, tako levo orientirani (mag. Krivic, Čeferin, itd.), kot desno (dr. Šturm, dr. Avbelj, ddr. Jaklič), kakor tudi vsi “neopredeljeni”, ki so se s sodbo ukvarjali, trdijo, da takšna sodba ne more obstati.

Ste aktivni član ekipe Tine Maze. Koliko doprinese Sloveniji Tina Maze v primerjavi z evropskimi poslanci ali slovenskim komisarjem v Evropski komisiji?

Morda se niti ne zavedamo, kakšno promocijo je Sloveniji naredila Tina Maze s svojimi uspehi. Čeprav sprva ni imela dobrih pogojev za delo, je vztrajala in tudi uspela, pri čemer se ni odločila za tekmovanje pod drugo zastavo, o čemer je bilo mogoče v medijih nekaj časa slišati določene špekulacije. Nasprotno, ob prejemu kolajn vedno ponosno prepeva slovensko himno. Takšne ljudi, ki imajo določene talente, bi se morali v Sloveniji naučiti bolj spoštovati.

Gospod Terpin, hvala za vaše odgovore.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. Neverjetno. Kako sposobnega in razgledanega človeka ima slovenska manjšina v Italiji pa je bil doslej v zadržan anonimnosti.

    Naj ga povabi tudi TV Slovevija, da nam odpre oči.

    Čestitke za intervju in za opozorilo kako omalovažujoč odnos ima sedanja oblast do Slovencev.

  2. V naši družini bo v nedeljo večina dala preferenčni glas Damijanu Terpinu.

Comments are closed.