Terorizem in letalske nesreče

6
569

parizObstaja določena verjetnost (približno 1 proti 100), da boste umrli za posledicami avtomobilske prometne nesreče. Verjetnost, da boste umrli v letalski nesreči, je približno 1 proti 50.000. Čeprav je cestni promet krepko bolj nevaren od letalskega, se ljudje praviloma bolj bojijo letenja z letalom kot vožnje z avtomobilom ali kolesom. Tudi mediji veliko več pozornosti posvetijo letalskim nesrečam kot avtomobilskim.

V višarski žičnici sem delil kabino s srbsko družino (pretežno ženskega spola). Mama je bila vsa trda od strahu, očitno se je bala višine. Verjetno bi je bilo še bolj strah, če bi letela z letalom. Spopad statistike in strahu se bo predvidljivo končal s porazom prve, si mislim. »Ne bojte se, tukaj ste na varnem, duhovnik sem,« poskušam sprostiti napeto ozračje. Tudi to ni pomagalo.

Gospodinja v župnišču se je pritožila nad slabo obiskanim sejmom v Trbižu: »Ljudi je strah.« »Česa?« sem se začudil. »Saj veste, atentat v Parizu, pa napovedi bližnjevzhodnih teroristov, da bodo udarili v Rimu. Pravkar sem slišala, da so Avstrijci v stanju pripravljenosti, možen je teroristični napad na Dunaju…«

S težavo sem ji sledil. Pariz, Rim, Dunaj… in trbiška tržnica? Kje je tu logika?

Logika je in to železna. Terorist je zmagal v trenutku, ko je ljudi prestrašil. Neposredni učinki terorističnih napadov, tudi kadar so znatni kot na primer leta 2001 v Združenih državah ali preteklega novembra v Parizu, niso pomembni. Prvenstveni cilj terorista je zasejati zmedo in strah. Če so bližnjevzhodni teroristi z grožnjami Rimu in Dunaju spremenili potek sejma v Trbižu, so dosegli svoj cilj, ne da bi izstrelili en sam naboj. Zmaga teroristov je, če preženejo ljudi z rimskih ulic in s Trga svetega Petra v Vatikanu.

Možno je seveda tudi, da sta trbiški sejem in Trg svetega Petra taka kot vedno, pač pa ju opazovalci vidimo skozi oči novic o terorizmu. To je celo najbolj verjetna razlaga. Zato se velja spomniti dveh preizkušenih rekov. Prvič, ne gre verjeti vsemu, kar človek vidi na televiziji ali prebere v časopisu. Drugič, najbolj se je treba bati strahu samega.

Morda bo v teh prazničnih dneh komu bolj ljuba modrost dobrega vojaka Švejka: Predvsem pa brez panike! Strah in tesnoba sta slaba svetovalca, če se jima prepustim, bom povsod videl nevarnost in ne bom več zaznal lepega in dobrega, ki me obdaja.

6 KOMENTARJI

  1. Zadnji stavek sposojen od Švejka je nasvet histeričnim paničarjem, ki strašijo po medijih, tudi v Časniku in v Cerkvi (razkol). In so kanon futer iz cevi populističnih politikom, ki kot stiropor vedno lebdijo na vrhu, a nikoli nič resnega ne naredijo za spremembo, reforme, pokvarjene družbe. Nasprotno: rabijo neumne ovce in tiste razumne ljudi, ki jim panika, histerija, strah in tesnoba opravičijo razum in svobodo.

  2. Točno tako! Strah in tesnoba sta slaba svetovalca. Samo spomnimo se referenduma. In teroristi so zmagali 🙂

    • Hm. S teroristom me pa še niso nazivali…

      SSKJ pravi takole: TERORIST -a m (ȋ) kdor uporablja veliko nasilje, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim hoče doseči, da se kdo boji: teroristi so ugrabili otroka; zapreti terorista; skupina teroristov // ekspr. kdor uporablja nasilje, nasilno ravnanje, s katerim hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi:

      • Teroristi strašijo, delajo paniko.

        Glede kampanje so bili teroristi in manipulatorji na obeh straneh.

        Razumen človek zna strahove razlikovati med sabo. Odloča se za vrednote in na podlagi življenjskih izkušenj.

        Teroristi so leta 1945 zmagali in še danes zmagujejo pri večini državljanov, ko strašijo pred svobodnim trgom in vladavino prava. Pred privatizacijo vseh državnih podjetij, šol, bolnic..

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite