Temna stran meseca

53
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Kot poglavitno presenečenje parlamentarnih volitev lahko označimo rezultat združene levice. Novo ustanovljena stranka, ki jo sestavljajo: Iniciativa za demokratični socializem, gibanje za trajnostni razvoj Slovenije ter Demokratična stranka dela, je dosegla kar 5,97 %. Rezultat sam po sebi me sicer ne bi spodbudil k pisanju prispevka. Konec koncev ima tudi Nemčija svoj ekvivalent v Die Linke pa le te nimajo omembe vrednega vpliva. Vendar takšen rezultat volitev, nemalo ljudi, kateri še vedno v (marksističnem) socializmu vidijo rešitev in žalujejo za ”dobrimi starimi časi” ter medijska podpora Združeni levici pa skupaj dajo dovolj velik razlog za pisanje prispevka.

Eliminacionizem in edenizem

Problematika marksizma kot nekakšne nove politične religije se zelo hitro razkrije. Dovolj je pogled na osnovno tezo o razrednem boju kot pogonu zgodovine, ki se bo končal z zmago proletariata in stvarjenjem brezrazredne družbe, ki nam bo prinesla tuzemsko odrešitev in konec zgodovine. Takšna sekularizacija krščanskega dojemanja časa, ki teče od stvarjenja do sodnega dne, daje ideologiji civilni pridih. Omenjena značilnost pa dobi še toliko večjo problematičnost, ko se poveže s konceptom razrednega boja. Končni rezultat takšne zamisli pa je odstranitev sovražnika, torej določenih slojev, bodisi politično ali pa celo fizično. To pa pokaže na zanimivo primerjavo z nacional-socializmom. Namreč, na poti nam stoji sovražnik, katerega odstranitev nam bo prinesla popolno družbo. Ali bo to tisočletni rajh ali pa brezrazredna družba je odvisno skoraj zgolj od tega ali je sovražnik rasno ali družbeno (stanovsko) pogojen. Kakor koli pa že sovražnika definiramo, je ta obsojen na izginotje v kolesju zgodovine, ker ni sposoben iti naprej in tako kljubuje silam napredka in razvoja. Ravno v tem duhu moramo namreč gledati na Marxove napovedi o izginotju mnogih manjših evropskih narodov, med katere smo bili uvrščeni tudi Slovenci. Preden pa me kdo obtoži, da enačim marksizem z nacizmom pa moram poudariti, da je Marx sicer še vedno zasidran v ”krščansko-humanistični” tradiciji s svojim prizadevanjem za malega človeka, delavca, bratstvo itd. Problematične pa so njegove metode in napačni sklepi o človeški naravi, ki so po mnenju Leszeka Kolakowskega pripeljali do stalinizma, ki tako ni bil izkrivljenje, temveč logičen zaključek marksistične misli.

Znanstveni um

Naslednja značilnost marksizma, ki daje legitimnost v očeh množic, je domnevna znanstvenost maksizma, ki izvira iz pozitivizma oz. scientizma. Marksizem naj bi namreč zgodovino znanstveno pojasnjeval in tako določil njen tok. Tako je namreč sledil razvoj od sužnjelastništva, preko fevdalizma do kapitalizma in kasneje do socializma kot  končna razvojna stopnja, ki je enaka prej omenjeni ”odrešitvi” v brezrazredni družbi. Tukaj pa se nam domnevna ”znanstvenost” marksistične ideologije pokaže v skladu z njenim ”edenističnim” karakterjem. Nemški politični mislec Eric Voegelin je namreč pozitivizem v humanistiki povezal z gnosticizmom. Gnostična herezija je namreč želela odpraviti tesnobo na tem svetu in se je s tem razlikovala od ”mainstream” krščanstva, katero je nepopolnost sveta priznavalo kot realnost. Druga značilnost gnosticizma pa je grajenje na odrešitvi, na posedovanju znanja, kar pa bi lahko primerjali z ”znanstvenim” dialektičnim materializmom.

Stare iluzije

Kljub propadu komunističnih režimov, mnogim intelektualnim uvidom v realnost komunistične ideologije itd. smo dandanes priča mnogim poskusom ”oživitve” marksistične utopije. Sam sicer zagovarjam, da Marx ostane v predavalnicah filozofije, že zaradi svojega vpliva pa tudi zaradi nekaterih pravilnih ”diagnoz” problemov svojega časa, če je bilo že zdravilo napačno. A vendar vračanje koncepta razrednega boja, napovedovanje konca kapitalizmu in ostalih ”mesijanskih” sporočil v javni diskurz daje razlog za odgovor. Kaj je sledilo velikopoteznim, mesijanskim političnim projektom smo lahko jasno videli v 20. stoletju, zatorej moramo biti še toliko bolj previdni, ko poslušamo mesijanska sporočila, bodisi marksistična, z napovedjo konca kapitalizma in liberalne demokracije kot tudi neokonzervativnih sanj Francisa Fukuyame, ko nam obljubljajo konec zgodovine z razširitvijo kapitalizma in liberalne demokracije po celotni zemeljski obli.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


53 KOMENTARJI

  1. Komunistični režimi res popadajo, ampak to je tako kot z kužnimi nalezljivimi boleznimi: ko se enkrat pojavi nikoli več ne izgine, samo določeni pogoji morajo biti izpolnjeni, da ponovno izbruhne. Potrebno se bo sprijazniti s tem, da komunizem nikoli ne bo šel na smetišče zgodovine. V družni, ki prevzame skrb za preživetje posameznika, na račun skrbi za ustavljanje pogojev, da se posameznik sam preživi, več je pogojev za razvoj komunizma, kajti prvi pogoj je, da je je posameznik odvisen od družbe, da postane njen odvisnik. V družbah, kjer je človek ekonomsko neodvisen, komunizem nima možnosti razcveta.

    • Tudi če bo komunizem preživel, predvidevam da ne bo več glavna (ali pa vsaj edina) težava. Takih ali drugačnih gnostičnih neumnosti ne bo zmanjkalo.

      Najhujša težava je, ker ljudje v človeku ne znajo videti lepega. In ne sprejemajo dejstva, da je najboljši tak, kakršen je ustvarjen. In potem dobijo idejo, da neka človeška lastnost (ki je v tistem trenutku malo podivjala), predstavlja zlo. In potem mislijo, da delajo dobro, če želijo tisto zlo izkoreninit.

      Recimo, najdejo “sebični gen” in začnejo iskat rešitve v biogenetiki Ali pa odkrijejo kaj novega v nevroznanosti in že razmišljajo, kaj vse bi lahko še naredili iz človeka.

      Bog ve, kaj vse nas še čaka.

      Drugače pa, odličen članek!

    • Če pri nas mainstream mediji ne bi bili pod vplivom ali celo lasti leve kontinuintetne sfere, komunistične ideje in njeni apologeti sploh ne bi imeli niti minimalne šanse, da se o njih kaj piše. Morda samo v rubriki – saj ni res, pa je.

      • Počasi se mi zdi da je tole večje od denarja. Provokacija, ki jo razumni svet šteje v smislu “agresivnega marketinga”, je postala osnovni medijski in poslovni prijem. In to zdaj že ta mali sužnji ženejo sami od sebe. Kapitalu, lastnikom sploh ni treba več vplivati. Novinar, ki ga uredništvo pošlje pred banko, v živo poročat o bančni luknji, pač producira samo še provokacije. Če je imel kaj dostojanstva so mu ga uničili, če ga pa ni imel, pa mu je sploh prav da provocira. Brez zadržkov in konstantno. Sploh ni važno več zakaj gre, samo kdo bo večji provokator.

      • Rak, ali se vam ni nikoli zdelo, da mediji odražajo splošno razpoloženje in stanje duha med ljudmi? Saj drži da so večinsko levi, ampak tudi državljani so! Da je leva usmeritev napačna, pa je treba ljudem povedati še kako drugače, kot pa sklicevati se na minule komunistične revolucije.

        Velikokrat sem poslušal tezo, da je potrebno poskrbeti za dobro podjetništvo, pa bo vsem dobro?! Praksa kaže, da je to utopija. Kapital je nenasiten. Od sebe da le toliko, da ohranja minimalno kupno moč prebivalstva, da se lahko oplaja.
        Redki nagrajujejo zaposljene iz prepričanja, da so soustvarjali bogastvo.
        Svetost privatne lastnine pa je lahko tudi hudičeva skušnjava.
        Le zakaj Jezus pravi mladeniču naj proda vse in hodi za njim?

        • Gospod Silvo, vem da stvari niso samo črno bele, tudi v socializmu ni bilo vse samo slabo, tako kot tudi v odprtem tržnem gospodarstvu ali kakorkoli ga že imenujemo, ne. Ampak kapital je obstajal tudi v socializmu, torej je verjetno bolj res, da nenasitnost izhaja iz lakomnih upravljalcev tega kapitala oziroma delilcev sadu po njegovem oplemenitenju. Ker mi v mladosti ni bilo dano, sem šele v svojih zrelih letih (70)pričel prebirati dela znanih nobelovcev iz ekonomskega in družbenega področja, želeč malo bolje spoznati vzroke konfliktov in kriz v svetu, ki jih sproža ravno neustrezna delitev novoustvarjene vrednosti in dobičkov. Ampak s tem problemom se bo v svetu potrebno ukvarjati resneje, saj čez noč ni možno rešiti kaj dosti, revolucije sicer začasno nekaj spremenijo, a na dolgi rok še bolj zaostrijo. Tega se pa žal ne zavedata dovolj ne ena ne druga stran in raje vsaka vztrajata na svojih okopih.

          P.S. – ne jemljite me kot kompetentnega za razlago mojih mnenj kot izključno strokovnih, sem samo laik, ki hoče na stara leta kaj tudi razumeti s tega področja, ne samo iz organizacijsko tehničnega, s čemer sem se ukvarjal v času svoje delovne aktivnosti, ter se včasih vključiti v debato.

  2. Komunizem kot sistem ne bo nikdar zaživel, ker ljudje nismo ljudje ko se deli plen. Če naj bi komunizem zaživel, izginejo vsi naravni zakoni.

  3. Komunizem bo vedno tam kjer je dovolj sužnjev, prostovoljnih sužnjev. In teh nikjer ne manjka, le odnos do njih je različen. V družbah kjer gojijo zdrav prezir do takih ljudi so stvari v redu, pri nas pa kjer je to normalno, kjer je normalno da nemanič preganja berača, pa komunizem kar cveti. Če je nam še danes normalno, da so neki komunisti kralju prepovedali vrnitev v domovino???. Kdo pa si mislijo, da so. Kdo pa je neki Kučan, da bo kralju rekel marš, ven!?

  4. KOMUNISTIČNA ZAKONODAJA JE TEMNA STRAN MESECA
    Včeraj je odjeknila novica, da je nemško sodišče zaradi tega, ker je drugim omogočil utajo DDV, obsodilo slovenskega državljana na 28,5 let zapora. Koliko je pri nas davčnih utaj in na koliko zapora so naši državljani obsojeni za utajo davka? Za takšen zločin nimamo niti prave zakonodaje, imamo stotine organov, ki naj bi preprečevali tovrstne zločine (kajti to niso prekrški kot jih imenujemo pri nas). Torej moramo najprej sprejeti mednarodno primerljivo zakonodajo, šele potem lahko jamramo, da davčna uprava pobere premalo davka, saj četudi koga dobi s “prsti v marmeladi” mu da možnost, da poravna svoj dolg in nikomur nič. Naša država s svojo zakonodajo dobesedno spodbuja utajo davkov. Potem pa, če davčna uprava koga prijavi, da je utajil DDV, nastopijo sodniki, ki ga poskušajo na vse možne načine oprostiti zaslužene kazni, ali pa jo zmanjšati na nepomembno, običajno na vzgojno. To je naša realnost. V Nemčiji in EU torej ni tako. Še v marsičem v tem segmentu nismo primerljivi z zahodnimi državami, saj naša sodišča oproščajo celo mednarodne prekupčevalce z mamili!
    Torej za nekoga tako, za drugega drugače!

    • Tole ste pa narobe razumeli, cela skupina je bila obsojena na 28,5 let, Slovenec pa samo na 2 leti.

  5. Morda je eden večjih vozlov naše (potrošniško?)uspavane skupnosti v tem, da demokracije ne razumemo kot dinamičnega in aktivnega procesa. Tudi zaradi pomanjkanja konkretne demokratične izkušnje, kaj vse pozitivnega lahko (lahko, ne nujno – odvisno od nas!) pomeni. Reakcije na težave in krivice, ki jih prinašajo zahteve časa, so tako precej regresivne: ali iščemo rešitve v idejnih okopih ali pa nekakšnih iluzornih in statičnih “samodejnih” družbenih mehanizmih, o katerih preizkušeno temnih straneh kar naenkrat ne želimo nič vedeti, pa se jih oprimemo kot pijanec plota.

    • potrošniško? uspavane …
      ==============
      komunistično pobite, deprimirane, demoralizirane skupnosti…

  6. Članku ni kaj dodati. V tezi, da je komunizem pravilno diagnosticiral probleme tedanje družbe pa se skriva razlog za uspeh ZL na letošnjih volitvah.
    Žal preživeti komunizem ni edina rak rana naše družbe. Vsaj v taki meri to velja tudi za družbo, ki vidi edini smisel v dobičku in rasti proizvodnje, ki že dolgo ni namenjena zadovoljevanju potreb ampak njihovemu ustvarjanju. V času vedno večjega socialnega razslojevanja in revščine mnogih ter nepredstavljivega bogatenja posameznikov bo nostalgija mnogih državljanov, ki se spominjajo “starih dobrih časov” samo naraščala. Vzrok za to pa zanesljivo ni v filozofiji Marxa in Engelsa.
    Kristjani bi morali biti v prvi vrsti tistih, ki bi si prizadevali za resnično pošteno družbo in dostojanstvo vsakega človeka. In prav pri socialni pravičnosti se kljub razlikam Kristusov nauk in Marxova želja srečata. V Sloveniji sicer imamo stranko krščanskih socialistov (če še obstaja), krščanski socialni nauk pa je celo v programu NSi komaj zaznaven.
    Bolj kot se bodo večali stiska, jeza in nemoč najšibkejših v družbi, več bo prostora za razne simpatične mladeniče kot je Mesec in jezne igralke kot je Tomičeva.

  7. Marksizem in njegovi “napačni sklepi o človeški naravi”…

    Podobno je dejal dr. Anton Trstenjak, ko smo ga ne nekem predavanju konec 80-ih vprašali, kaj je narobe z marksizmom. Dejal je: “ZMOTNA ANTROPOLOGIJA.”

  8. @Mirko: prav nič se ne strinjam s teboj, čeprav je bilo simpatično brati, kako si lomil fanatične janšiste, ki ne zmorejo nikoli videti krivde za svoja dejanja pri sebi ni svojem firerju, temveč vedno krivijo razmere. Na svetu ni nikoli idealnih razmer. Normalnost človeka ( ne mencingerjanska definicija) pa je, da se zna hitro in pametno odzivati na razmere in korigira svoje odločitve – posebno napačne z aparatom občutka krivde – jih popravlja. Tukaj v Sloveniji pa imamo dve veliki skupini kolektivnih psihotikov.

    Članek:
    Načeloma v redu članek.
    Od kje avtorju ideje, da ja Marx pozitivno diagnosticiral stvari, da je dal dobre ideje? Tu bi bilo treba dati kakšen dokaz, saj tak “nedolžen” stavek lahko zapelje in zavede bralca sicer korektnega članka. In to zelo dobro delajo mainstream mediji Delo, Dnevnik, Večer in RTV mediji v SLO.

    • Avtor je napisal, da je Marx ne pozitivno ampak pravilno diagnosticiral.
      Nikoli ne bo idealnih razmer in nikoli noben družbeno političen sistem ne bo preprečil krivic in zlorabe celo dobrih idej.
      Na primeru volilnega uspeha ZL lahko vidimo, kako lahko je zapeljati (zaslepiti) veliko skupino ljudi, samo zato, ker jim nihče ne ponudi prave rešitve ali bolje, ker jo dvajset let samo obljublja. Ne nazadnje je tudi relativna zmaga SMC plod istega razočaranja.
      Teh volitev ni zgubila ne desnica in ne levica (dve veliki skupini kolektivnih psihotikov). Po volji volivcev so izgubili oboji. In to je prava temna stran meseca.

    • pavel: ” Načeloma v redu članek.
      Od kje avtorju ideje, da ja Marx pozitivno diagnosticiral stvari, da je dal dobre ideje?”
      ====

      Tega avtor članka ni nikjer navedel in ste si preprosto izmislili in mu svojo izmišljotino podtaknili v obliki vprašanja.

      Načeloma je v redu, nenačeloma pa ne.

      • Ah, sem bral od zgoraj navzdol in takoj sproti komentiral prebrano, ne da bi prej prebral druge komentarje, in zato nisem opazil, da je na to opozoril že Mirko in potem (čisto na dnu-trenutno) sam avtor članka.

  9. Mene so rezultati teh volitev strašno potrli, ker je so rdeči socialisti dobili tako 2/3 večino, med njimi pa so kar 6 glasov dobili najbolj usekani fanatiki.

    Podobno se mi je svet v glavi zelo zožal, ko sem par let bral Reporter. Enostavno ne vidim več izhoda iz bede: kajti iz mainstream medijev se vidi zgolj podpiranje kriminala, laži, populizma, navijaštva, zbirokratiziranosti.

    Še dobro, da lahko kdaj preberem kaj takega iz širše perspektive:
    http://www.portalplus.si/262/zdruzena-levica-se-je-odpovedala-poslanskim-placam-in-dodatkom-v-korist-revnih/

    • Najhuje v naši družbi in verjetno v svetu nasploh je, da nihče ni drugemu priznati dobrih namenov! Največkrat vsakogar že v naprej etiketiramo. Tako je Miro Cerar za mnoge čisti levičar, čeprav še ni niti predsednik vlade, za nekatere levici naklonjene državljane pa je jasno, da je desničar, ker se namerava pogovarjati z NSi o vstopu v vlado.
      Pri vseh drugih iščemo napake, “bruna v svojem očesu” pa seveda ne najdemo. Žal pri tem niti stranke, ki zagovarjajo vrednote evangelija, niso dosti ravno zgled.

        • Meni se zdi največji problem pri Cerarju to, da nima vzvodov, da bi se sploh česa resnega lotil. Tisti njegovi poslanci so bolj tako – če ne drugega bodo lahka tarča korupcije (ali pa samo lahka tarča, brez korupcije).
          Ampak, pustimo se presenetiti.

          • Cerar je skrajni levičar, socialist – ki se je naučil samo bolj prilizovati in zaradi vzgoje je postal tudi zelo prestrašen in brezbarven po karakterju.

            Tudi če se trudi, da ne bo nič povedal – še vedno iz povedanega užiga velika socialističnost ven.

            Cerar je napačen!
            Katoliki in desničarji, ki so ga volili, so storili velik greh, to mislim in govorim brez cinizma.

            Ena polovica volivcev je bila iz javnega sektorja in orto socialistov. Druga, brezbarvna polovica – A tista polovica volivcev “desnica” ki ga je volila je očitno imel polno glavo janšistov ( skozi osebna poznastva, službo) in JJ in so želeli izbrati samo nekoga:
            1. ki ne vsiljuje svojih mnenj
            2. ki je nekonflikten
            3. ki ne gradi črno-belega, histeričnega sveta – ki se vedno konča z revolucijo, vojno ali terorizmom

  10. Pavel,

    Kot je že Mirko napisal sem napisal, da je Marx pravilno diagnosticiral stvari. Marsikje v začetku industrijske družbe razmere delavcev niso bile urejene, opazen je bil tudi manjko osnov socialne zakonodaje. Hkrati je Marx opazil ”propadanje” skupnosti v industrijski družbi, posebej v urbanem okolju in je bil prvi, katerega glas o teh problemih je imel širši obseg. Hkrati sem povdaril, da je vsaj del njegove misli ostal znotraj neke ”humanistične” tradicije za razliko od npr. nacional-socializma. Kot sem pa tudi zapisal je Marxov problem ”vsilitev” tirnic zgodovini in iskanje njenega pogona v razrednemu boju, kar je dalo njegovi filozofiji ”totalitaren” značaj.

    Branko Cestnik: Trstenjak je zelo pravilno zadel. V dokumentarcu Soviet Story je zanimiva primerjava bila dana s strani ene francoske zgodovinarke katera je dejala, da je skupna točna komunizma in nacional-socializma poskus znanstvenosti. Tako je komunizem temeljil na lažni sociologiji, nacional-socializem pa na lažni biologiji.

    • Andraž Kovač: “… sem napisal, da je Marx pravilno diagnosticiral stvari.”
      ====

      Če sem malo zloben:
      Že francoska revolucija je je pravilno diagnosticirala stvari.

      Vendar to ne šteje nič. V obeh primerih je ukrepanje na podlagi “pravilne diagnoze” pripeljalo do kupa trupel (cilj posveluje sredstva).

      Zato se je nevarno igrati s tezami o pravilnih diagnozah, ko se obravnava marxizem, socializem, komunizem, nacizem, fašizem.

    • Marx je zaprl knjigo. Izumil je “vse odgovore”. Pogruntal je kako družba deluje, v vseh svojih dimenzijah. Njegova fiolozofija je popolna in absolutna.
      Če v tem nekdo ne vidi kaj je naredil narobe, potem se mu ne da pojasnit.
      Zato menim, da ne sodi niti v predavalnice filozofije, razen v sarkastičnem smislu. in me prav zanima, kakšen odnos imajo do njega na tujih univerzah.

    • Kapitalizem pa temelji na lažni psihoanalizi:
      “Freud je ugotovil, da so primitivne, spolne in agresivne
      sile skrite globoko v podzavesti vseh ljudi. Tega so se vladajoče elite ustrašile, zato so iznašli način za nadzor nevarne množice v obdobju množične demokracije.”

      Vir:
      https://en.wikipedia.org/wiki/The_Century_of_the_Self

      No ja, vsi “izmi” so to znanost s pridom izkoriščali. Kapitalizem na še najmanj krut način, vsaj do lastnega prebivalstva.

  11. Francoska revolucija ni ničesar diagnosticirala, temveč je udejanjala pred tem začete ideje in sicer v marsičem sporne razsvetljenske.

    @Zdravko: Kaj ni bil celoten moj prispevek posvečen temu? Zakaj pa Marx sodi v predavalnice filozofije? Predvsem zato, ker je postal intelektualni trend. Poglej samo popularnost Žižka, Chomskega, marksistično šolo zgodovinopisja, kamor sodi izredno vpliven Eric Hobsbawm itd. Tega bi lahko našteval še veliko. Ravno zaradi tega, ker ima Marx še vedno tolikšen vpliv ga ne moremo odpraviti z levo roko. Kot povdarja tudi Anton Stres je Marxova teza o odtujitvi človeka še kako aktualna in njegov vpliv priča še o nesposobnost trenutne konzervativne misli, da bi na novo formulirala pomen skupnosti in ponudila smernice za vrnitev k le tej. Hkrati velja še omeniti, da so se v mladosti k socialistom prištevali tudi mnogi velikani konzervativne misli, naj omenim zgolj Armina Mohlerja in Richarda Weaverja in to ravno zaradi razočaranja nad liberalizmom.

    Vse večja individualizacija današnje družbe, še posebej kadar gre z roko v roki z gospodarsko krizo poraja vedno več interesa za Marxa. Morda lahko kot vpliv k temu prištejemo še vedno večjo ”liberalizacijo” desnice. Skoraj celotna desnica se je namreč obrnila h ti. ”klasičnemu liberalizmu” in vedno manj povdarja pomen družbe oz. skupnosti. Z vzponom ”mestnega človeka” kateri ni toliko vpet v ostale (ne)državne institucije svoboda dejansko pomeni tudi v marsičem odtujitev. Žal pa je večina politike na tovrstne probleme pozabila.

    • Nikjer ne pišem da se ne strinjam z vami. Še potrjujem! Glede predavalnic pa je moja izkušnja po Kardeljevi univerzi, da se ni za igrat s študenti. Na univerzo sodi samo tisto o čemer profesorji nekaj vedo. Tole z Marxom pa postaja zabava. Kar je v redu, a za zabavo ne moremo dajati ocen in diplom. Kardeljanska univerza je povzročila ogromno intelektualne škode. Neprecenljive in nenadomestljive škode.
      Tako da, če morda angleži znajo zabavat z Marxom, pri nas težko da je komu lahko do smeha.
      Marxova teza o odtujitvi človeka? Ki jo bo premagal razvoj proizvajalnih sredstev? Menda ne. Le kaj je Stres mislil? Se je hotel najbrž “približati” levičarjem ali kaj?!

      • Ja, velik predsodek in manipulativnost socialistov je, da vsak, ki zagovarja prosti trg je asocialen in ignorira ali zaničuje pravičnost in skupnost.

        Če dobro preberemo ta intervju in te avtorje, pa vidimo, da so to ljudje, ki so prišli do ideje svobodnega trga in liberalnega kapitalizma ravno zaradi ZLORAB socialnosti, skupnosti, solidarnosti, pravičnosti – ki jih socialisti ves čas proizvajajo z namenom, da ohranjajo svoje fevde ( oblast in kapital).

    • @Andraž:
      do Kapitala – prav tako do vseh del Marxa in Engelsa in pri nas Kardelja – imam v celoti negativen in odklonilen odnos. Je na nivoju Hitlerjevega Mein Kampf.

      Ne vem zakaj mi je odgovor odneslo daleč dol na dno komentarjev:
      Zasledil sem citate iz Kapitala in Marx in Engelsovih del, kjer predlagata uničenja manjvrednih narodov Evrope, kamor spadajo Cigani in Slovani.

      V začetku 30 let je nemški nacistični časopis objavil članek, kjer je Goebels svojim bralcem ponujal Hitlerja kot drugega največjega oboževalca in poznavalca del Karla Marxa in Friderika Engelsa. Te najdbe sem tudi nekje dokumentiral na svojem blogu, a sedaj nimam časa tam iskati, ker imam 2.000 člankov.

      Marksizem je splet idej, ki so jih Stalin, Lenin in Hitler hoteli čim bolj uveljaviti.

      Mislim, da se marksizem ne bi smel predavati na univerzah, ker je zločinski in nima nobene pozitivne vrednosti. Se pa na FF predava zgolj marksizem na FF in večina predavateljev tam je fanatičnih marksistov kot mi je prejšnji teden povedal njihov študent.

    • Marksizem je podobni problem kot ekologija in topla greda.
      Večinsko se ga predava zaradi velikih subvencij, davkov, javnih sredstev in zaradi črednosti kolektiva – ne pa zato, ker imajo teoretiki AGW tudi najbolj prav.

    • Andraž Kovač: “Francoska revolucija ni ničesar diagnosticirala …”
      =====

      Nobena stvar v (tej) naravi se ne zgodi brez vzroka, tudi revolucija ne, še posebej ne družbeno politična revolucija. In še tako majhnemu vpogledu na vzrok se lahko reče tudi diagnoza, ne glede na to ali je pravilna ali napačna:

      SSKJ: diagnóza -e ž (ọ̑) med. ugotovitev in določitev bolezni: narediti, postaviti diagnozo; napačna, pravilna diagnoza; klinična diagnoza /…; soc. socialna diagnoza ugotovitev glavnih povzročiteljev socialnih težav pri posamezniku ♪

    • Andraž Kovač: “… Skoraj celotna desnica se je namreč obrnila h ti. ”klasičnemu liberalizmu” in vedno manj povdarja pomen družbe oz. skupnosti”
      =====

      S tem stavkom se sploh ne strinjam.
      Za liberalca je ključno to, da je potrebno pomagati vsem (in samo tistim), ki so pomoči potrebni, ker si sami ne morejo pomagati.
      Tak pristop se je dosedaj izkazal kot najboljši za skupnost

  12. Združena levica je le opomin, da je potrebno urediti stvari kot se za normalno evropsko civilizacijsko in pravično socialno državo spodobi.

  13. Zanimiva razmišljanja.
    Mislim, da vsa trenutna kriza izhaja na nek način iz tega nesrečnega 20. stoletja. Stoletja, ki je bilo najhitrejše in najbolj kervavo v vsej človeški zgodovini.
    In začela ga je katastrofa, o kateri šele zdaj več govorimo: I. svetovna vojna.

    Na žalost mislim, da je ravno z nesrečno I. svetovno vojno konservativni politični pol postavil v popolno defenzivo iz katere ne more še danes. Vojno je pomagal zakuhati in ta vojna ga je uničila.

    Zato se danes še vedno govori o marxizmu – ker je reakcionaren. In na to konservativci ne najdemo odgovora. Globalno smo v popolni defenzivi že od leta 1918: revolucija v Rusiji, nato neuspešna revolucija v Nemčiji, nato reakcionarni ( in kolektivistični) fašizem v Italiji, nato ‘roaring twenties’ v ZDA in Evropi, nato državljanska vojna v Mehiki in nasilne proti-katoliške politike, nato državljanska vojna v Španiji (ki jo je konservativni pol z zadnjimi močmi dobil, pa še to za ceno bratenja s fašističnimi silami), nato 2. svetovna vojna, nato izguba celotne Vzhodne Evrope, nato študentski nemiri v Franciji in globalna seksualna revolucija, nato nasilje Rdečih brigad, nato kulturna revolucija v devetdesetih in sedaj politična zaostrovanja ob zadnji krizi.

    Zadnjih 100 let je konservativni pol v popolnem umiku.

    Nekaj je šlo izjemno narobe.

    Jaz bi rekel da je ključni problem konfliktov 20. stoletja (ki se vlečejo še v 21. stoletje) zmaga kolektivizma in scientifičnega pozitivizma nad osebno odgovornostjo in prenašanjem trpljenja.

    Pogosto slišim izjemno sovražno razpoloženje do krščastva (še posebej katolištva) – da ljudem povzroča trpljenje. In da moderni človek noče in mu ni treba trpeti. Tu se danes vsa duhovnost neha.

    Prištejte zraven še izjemen tehnološki napredek (moderne tehnologije, klima naprave, avtomobili, internet, I-phonei, socialna omrežja, brežžične tehnologije) in človek zaživi v popolnoma novem svetu. Starega skorajda ni več. In tu je konservativizem izgubil.

    Kako ga oživeti – to je zdaj vprašanje?

    • Konservativizem ne bo več tak, kot je bil prej. Saj tudi ne bi imelo smisla. Zadnje stoletje je prineslo ogromno napredka (pa tudi ogromno zmede).

      Vsaj kakor jaz razumem, če bo konservativizem oživel, bo pobral vse kar je dobrega, v zgodovini in v napredku. Na osnovi vsega tega bo postavil neke nove družbene rituale in norme.

      Zlo dvajsetega stoletja se mi zdi pa druga kategorija. Mogoče je povezano tudi z napredkom znanosti, ko so ljudje postali preveč prepričani vase. Ni pa nujno.

      Svetnica Favstina Kowalska (1905-1938) je to zlo dobro čutila. Mislim, da je ona precej trpela zaradi grešnosti posvečenih oseb. Svoja čutenja in pogovore z Jezusom je dobro opisala v dnevniku. Takrat se je začenjala tudi kriza avtoritet, ki se mi zdi eden hujših problemov v zahodnem svetu.

  14. Članek se fino bere. Imam pa eno pripombo na eno mesto v članku. Čeprav je z nenatančnim izražanjem težko debatirat. Avtor namreč primerja oz. “ne-enači” nacizem in marksizem, kar je primerjava jabolka in hruške. Sprašujem ga torej ali je to lapsus ali namerno zavajanje.
    Pravilna primerjava bi bila kvečjemu med nacizmom in komunizmom, pri čemer je vsako opravičevanje za morebitno primerjanje neokusno. Še več, tudi če bi se dalo primerjati nacizem (politični sistem) in marksizem (filozofija), je podleganje splošnemu dikatatu (“Nič kakor nacizem!”) neokusno, sploh ker je videti, da avtor o stvareh nekaj ve. Namreč, če pogledamo samo primerček, ki je v članku naveden: Le kaj bi bilo z “malim človekom” znotraj slovenskega in drugih narodov, ki jih Marx predvidel žrtvovati za boljšo družbo? “Krščansko-humanistična tradicija”? Samo za en razred in izbrane narode?!

    • Zasledil sem citate iz Kapitala in Marx in Engelsovih del, kjer predlagata uničenja manjvrednih narodov Evrope, kamor spadajo Cigani in Slovani.

      V začetku 30 let je nemški nacistični časopis objavil članek, kjer je Goebels svojim bralcem ponujal Hitlerja kot drugega največjega oboževalca in poznavalca del Karla Marxa in Friderika Engelsa. Te najdbe sem tudi nekje dokumentiral na svojem blogu, a sedaj nimam časa tam iskati, ker imam 2.000 člankov.

      Marksizem je splet idej, ki so jih Stalin, Lenin in Hitler hoteli čim bolj uveljaviti.

      Mislim, da se marksizem ne bi smel predavati na univerzah, ker je zločinski in nima nobene pozitivne vrednosti. Se pa na FF predava zgolj marksizem na FF in večina predavateljev tam je fanatičnih marksistov kot mi je prejšnji teden povedal njihov študent.

      • Problematika vašega komentarja leži v dveh rečeh.

        a) Podrejanje univerze politični korektnosti. Podobno kot je na univerzah po drugi svetovni vojni prevlada levičarski intelektualcev skoraj izpodrinila mislece kot so Strauss, Voegelin, Burke itd. iz programov bi imelo tudi izrinjanje marksizma za vsako ceno kot posledico omejevanje akademske svobode in tudi pomankanje celovitega pogleda na filozofijo/zgodovino idej. Ne glede na to, kar mi o tem menimo Marx v to zgodbo pač spada. To, da je marksizem tako prevladujoč pa se strinjam, da je vse prej kot pozitivno.

        b) Ko so Marxova dela izšla so bila strahovito aktualna in še mnogo let kasneje so vsaj določene uvide v njih našli misleci raznoraznih političnih in idejnih nazorov. Kot primer na slovenskem naj omenim zgolj dr. Aleša Ušeničnika. Če ne drugega pa je razlog za ostanek Marx-a na univerzah starih princip o ”poznavanju sovražnika”.

    • Sam članek kot tak poskuša pokazati, da je komunizem zgolj in samo nadaljevanje marksizma. Marx sam nikoli ni jasno ločeval med filozofijo in politiko. Spomnimo se samo njegove teze o Feuerbach-u, češ filozofi so do sedaj spreminjali svet sedaj ga pa moramo spremeniti. Kar se pa ”krščansko-humanistične” tradicije tiče, morda bi bilo bolje zgolj humanistične pa je to, da marksizem vsaj kot svoj končni cilj navaja neko bratstvo, enakost itd. Seveda vsako od teh vrednot spravi iz prvotnega konteksta. Poglavitna razlika med komunizmom/marksizmom in nacional-socializmom pa je, da marksizem kot cilj noče ustvariti ”novega človeka”. Seveda ga pa mora, da bi cilj bil dosežen in to je eden od razlogov za njegovo zločinskost.

  15. Da se lahko popravi težkočo, je treba najprej spoznato pravi vzrok! Ne zadostujejo stranski vzroki in politične mreže.
    Kaj je dejanski vzrok?

    Za dobiti poravega krivca, je treba pogledati na sam začetek človeštva, kakor je bilo zapisano takoj po osvoboditvi izvoljenega ljudstva.

    (5Mojz 11, 26-29)
    »Glejte, danes polagam pred vas blagoslov in prekletstvo: Blagoslov, če boste pokorni zapovedim Gospoda, svojega Boga, ki vam ga danes dajem; prekletstvo, če ne boste pokorni zapovedim Gospoda, svojega Boga, temveč boste krenili s pota, ki vam ga danes zapovedujem in hodili za tujimi bogovi, ki jih niste poznali.«
    To kar je zapisano v »X Božjih zapovedih«, je izvleček jedra zakonov Satvarstva, zakoni, ki so nujni, da Stvarstvo lahko deluje. Človek je del Stvarstva in zato tudi podvržen tem zakonom, ima pa ker mu je bilo zaupano oskrbništvo Stvarstva, naknadne naloge. Te naloge bermo v:
    (1 Mojz, 1, 26-28.)
    Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi in sličnosti; naj gospoduje ribam morja in pticam neba, živini in vsem zverem zemlje in vsej laznini, ki lazi po zemlji!«
    In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Plodita se in množita ter napolnita zemljo; Podvrzita si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zamlji«.

    Tu beremo prve napotke človeku, bistveno je, gospodovati v pravem pomenu »v REDU«
    Gospodovati kot upravitelj in ne kot gospodar, ker gospodar je Stvarnik, ki se tu jasno nakaže kot več oseb enega bistva : »Naredimo, po svoji podobi«, toraj množina v ednini. Naredil ga je (človeka, ednina) po svoji sličnosti, moža in ženo in njih plod (množina), ki je v skupnosti človek, v ožjem pomenu, družina.
    Da pa je pri gospodarstvu potrebno imeti red, mu je to povedal, kakor beremo:

    (1Mojz 2, 16-17)
    » In Gospod Bog je dal človeku tole zapoved: »Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti.«
    In tako se je zgodilo. A človek še vedno dela preko zakonov Stvarstva in tu je bistvo težav.
    Težave, ki jih sedaj doživljamo so sad prekrškov Reda-zakonov, ki je vzvod Stvarstva.
    Stvarstvo samo potom »naravnih zakonov« skrbi za ravnovesje, ki ga človek, namesto, da bi ga ohranjal, ga kvari.

  16. Odliče članek.Rdeče v rezervate kamor spadajo pa bo šla slovenija navzgor.Pa še to.Zumazanimi,podlimi kradljivimi,morilskimi komunajzerj ne moreš delati v rokavicah zato podpiram janšana in trdo roko do komunajzerjev.

Comments are closed.