Temelji svobodne družbe

Eamonn Butler.
Eamonn Butler.

V sodelovanju Inštituta Karantanije in Inštituta Nove revije je leta 2015 izšel prevod knjige dr. Eamonna Butlerja z naslovom Temelji svobodne družbe (naslov izvirnika Foundations of a free society, prvič objavljen pri Institute of Economic Affairs, 2013). Dr. Eamon Butler je soustanovitelj in direktor Inštituta Adama Smitha (Adam Smith Institute), ene najbolj vplivnih politoloških ustanov. Po izobrazbi je ekonomist, filozof in psiholog, doktoriral je leta 1978. Je izredni poznavalec in avtor knjig o treh pomembnih ekonomistih Miltonu Friedmanu, Ludwigu von Misesu ter F. A. Hayeku. V svojih delih veliko opisuje tudi avstrijsko ekonomsko šolo, nadzor plač in cen, pokojninske sisteme in sisteme socialnega varstva ter o inteligenci. Nekaj njegovih zadnjih knjig, kot npr. »The Alternative Manifesto«, »The rotten State of Britain« in »The best book on the Market«, je precej odmevalo tudi v javnosti. Je pogost komentator v tisku in na televiziji.

Knjiga prihaja ravno v pravem času, v času napadov na svobodo v svetu, Evropski uniji in predvsem tudi v Sloveniji. Gospodarske in politične krize so mnogokrat botrovale omejevanju svobode, tako na osebni kot politični in gospodarski ravni. Države se v boju proti krizi, žal, nagonsko in pod krinko zaščite državljanov prevečkrat zatečejo k omejevanju svoboščin. Le-to še bolj poglablja politične, mednarodne in gospodarske krize. Lep primer je gospodarska kriza imenovana tudi »velika depresija« (The great depression) v tridesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, ko je država že po začetku krize z omejevanjem mednarodne trgovine z zviševanjem tarif in carin, ki naj bi zaščitile domače gospodarstvo, zaostrila geopolitične napetosti in krizo le še poglobila. Drugi, nam bližji oz. bolj poznani primer, je vzpostavitev radikalnih socialističnih režimov, ki so pripeljali do popolne zadušitve osebnih, političnih in gospodarskih svoboščin, in s tem življenj in blagostanja stotine milijonov ljudi.

Slovenija je sicer poseben primer, tu namreč niti v zadnjih dveh desetletjih in pol formalne demokracije nismo imeli prave svobode, nikoli nismo uspeli v celoti vzpostaviti temeljev svobodne družbe, svobodne gospodarske pobude in transparentnega delovanja države (ter njenih ustanov) v službi državljanov in branjena njihove svobode. Še več, prihajamo celo tako daleč, da po deloma prehojeni tranzicijski poti popolnoma nekritično poveličujemo prejšnji totalitarni komunistični režim, kjer so bile eminentno kršene človekove pravice in svoboščine, čeprav klub omenjenim težavam danes živimo precej bolje, varno in vsaj deloma svobodno.

V aktualnem političnem dogajanju se velikokrat poenostavljeno in zavajajoče predstavlja družbene ter gospodarske izzive. Vpliv bivše totalitarne nomenklature in z njimi povezanih ljudi preko množičnih (popolnoma odvisnih) medijev lahko nemoteno in nekritično predstavlja svoje kolektivistične rešitve na pojavljajoče (geo)politične, družbene in gospodarske izzive. Tako v Sloveniji še danes mnogi ne zmorejo razumeti npr. vloge države, omejevanja njene moči in vpliva, ter na drugi strani vloge posameznika, njegove odgovornosti in delovanja.

Sedem vsebinskih poglavij v knjigi podaja odgovore ravno na zgornje dileme in smiselno ter celovito oriše temeljna načela, ki opredeljujejo svobodno družbo, institucije in politike, potrebne za ohranitev in povečevanje svobode. Avtor razumljivo pojasni širše koristi svobodne družbe, ter kako kombinacija majhne države (vlade), vladavine prava (pravne države), močne zaščite lastninskih pravic in svobodne (mednarodne) trgovine, omogoča razmah podjetništva in gospodarstva, ter s tem omogoči blaginjo vseh državljanov. Na drugi strani jasno pokaže kako se poskusi povečevanja vloge države z namenom vzpostavljanja večje enakosti ali varnosti, klavrno končajo z zatiranjem osebne, družbene in gospodarske svobode.

Nekaj vsebinskih poudarkov

V poglavju »Moralne in gospodarske koristi svobode« avtor opisuje in postavlja pomen osebne svobode, svobodne civilne družbe in vlogo države, ob kateri jasno izpostavi orodje prisile za uveljavitev splošnega javnega interesa. Enostavno je prikazana povezava osebne in družbene svobode z minimalno vlogo države, ki naj bi služila branjenju in povečevanju osebnih in družbenih svoboščin. Prav tako je definiran javni interes in problematičnost izkoriščanja le-tega za doseganje zasebnih interesov, kar avtor poimenuje »pajdaški« kapitalizem (crony capitalism).

V tem poglavju je opisana moralna upravičenost svobode skozi duhovne in kulturne korenine svobode, kulturo zaupanja in sodelovanja, pravičnost in vladavino prava. Pri utemeljevanju gospodarskih koristi svobode avtor navaja, da ustvarjalnost svobodnih ljudi ter vzpostavitev zasebne lastnine posledično pripelje do napredka, dviga blagostanja ter zmanjševanje diskriminacije in človekoljubja.

V nadaljevanju so predstavljene ustanove svobodne družbe. Avtor odpira vprašanja o potrebnosti države in njenih nalogah. Spregovori o interesih volivcev, politikov in koalicij in podvomi v samoumevno dobronamernost države oz. njenih predstavnikov. Izpostavi demokracijo in javno odločanje kot način omejevanja države (vlade) oz. njenih predstavnikov.

V poglavju »Enakost in neenakost« so opisane vrste enakosti, diskriminacije, mehanizem prerazporejanja ter razloži negativne posledice egalitarizma. Avtor v poglavju ovrže trditev, da je neenakost v svobodnih družbah bistveno večja kot v nesvobodnih in egalitarnih družbah.

Naslednje poglavje »Svobodno podjetništvo in trgovina« opisuje prostotržno gospodarstvo in njegov razvoj. Pojasni pomen prostovoljne menjave, podjetništva, konkurence ter razloži delovanje trgov. Ob mednarodni trgovini izpostavi protekcionizem in njegov negativni vpliv na gospodarstvo.

»Lastnina in pravičnost«. Sposobnost ljudi, da imajo lastnino, je temeljna za delovanje svobodne družbe. Šele z vzpostavitvijo zasebne lastnine in njeno zaščito, se je pojavila moderna trgovina, z njo pa povečanje blaginje.

Knjiga prinaša še vrsto tudi danes aktualnih vsebin od vladavine prava, človekovih pravic, privatizacije, globalizacije, reform, spontane družbe, pravičnosti ipd. Knjiga je napisana v vsem razumljivem jeziku. Avtor vsako temo argumentirano in logično razloži. Hkrati uporablja vrsto primerov, ki jih obrazloži, lažne mite ovrže. Knjiga je zelo primerna za vse, ki bi radi razumeli osnovna načela svobodne družbe ali se zavzemajo za vzpostavitev svoboščin v državah, kjer le-teh ni ali so ogrožene.

Naj zaključim z avtorjevo mislijo o moralni razsežnosti svobode: »Svoboda ljudem omogoča, da postanejo celovite osebe s tem, ko uporabljajo svoje talente in sposobnosti, kot se jim zdi primerno, ne le zase, ampak za vse svoje družine in druge, ki so jim blizu. Svobodna družba ni množica osamljenih in samoljubnih posameznikov, ampak mreža celovitih in družbenih oseb. Sposobnost svobodne družbe, da pomaga vsemu človeštvu, poudarja njeno moralno razsežnost.

Knjigo »Temelji svobodne družbe« Eamonna Butlerja lahko naročite na Časniku.