Temelj na zemlji, in ne v nebesih

43
Foto: flickr.com.
Foto: flickr.com.

Med referendumsko kampanjo se je pokazalo, kako različno razumemo in tolmačimo človekove pravice. Vendar v tej zadevi ne preseneča ta pluralnost pogledov, marveč presenečenje nad njo in zanikanje njene legitimnosti. Bi se ljudje sploh tožarili, bi sodišča obstajala in odvetniki služili, če bi bile moralne in pravne zadeve enoznačne in enoumne? Skupno je tisto, ob čemer se razlikujemo. Skupno v primeru človekovih pravic je najprej moralno zavezujoča Splošna deklaracija človekovih pravic OZN (1948), in potem pravno zavezujoča pakta: Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Oba je sprejela Generalna skupščina OZN 16. decembra 1966, veljati pa sta začela deset let kasneje.

Pravice, ki jih ti dokumenti ščitijo, so utemeljene v človekovem dostojanstvu. Vendar pa so se sestavljavci Splošne deklaracije zavestno odpovedali razmišljanju o izvoru tega dostojanstva, ker o njem ni mogoče doseči soglasja med religijskimi, filozofskimi in ideološkimi nazori. Zato so poiskali najmanjši možni skupni imenovalec razlaga politični filozof Pierre Manent. »Prav zaradi tega, ker se ljudje ne strinjajo glede vsebine najvišjih zakonov in morajo kljub temu živeti skupaj, je treba poiskati temelj političnih zakonov na zemlji in ne v nebesih. Pred slehernim zakonom ali slehernim mnenjem o sebi in o vsem drugem hoče ta uboga, krhka žival, imenovana človek, preživeti. Ta naravna nuja je njena naravna pravica: kdo bi si upal trditi, da nima pravice do tega, kar nujno potrebuje? Liberalizem je tako postavil svojo domiselno zgradbo na nizek, toda zdrav temelj človeških potreb.

Človekova pravica do življenja ima tri neločljive, a različne vidike:
1. pravico do varnosti, to je do telesne nedotakljivosti;
2. pravico do lastnine, to je do sredstev, ki mu omogočajo življenje;
3. pravico do svobode, to je prosto izbiro sredstev za preživetje, o čemer more vsak sam najbolje odločati zase.
Liberalne ustanove so le zato, da zagotavljajo te tri pravice, ki bi bile brez njih stalno ogrožene. Te politične ustanove so nepogrešljiva tvorba in so legitimne le, če uresničujejo omenjeno nalogo.«

Kot vidimo, se pravice navezujejo na nagon in željo po življenju. Od tod naprej so mogoče številne interpretacije, kako to razumeti in nadgraditi. Ob referendumu sta se v glavnem soočili dve: individualistična in personalistična. Prva razume človeka kot posameznika v nekakšni absolutni osamitvi, neodvisnosti in samozadostnosti, druga pa kot osebo v razmerju z drugimi in zato v povezavi s skupnim dobrim. Zanimivo je, da so zagovorniki prve interpretacije razglašali personaliste za nazadnjake, nestrpneže in mračnjake. A ti so trdili le, da je družina specifična skupnost z nobeno drugo primerljiva zaradi (možnosti) rojevanja otrok in njihove celostne rasti, in da je treba članom drugih vrst življenjskih skupnosti zagotoviti vse pravice, ki so vezane na takšne vrste skupnosti. Se pa ob stališčih, ki jih zdaj izražajo individualisti zastavlja vprašanje, če še prisegajo na človekove pravice, kakor jih je utemeljila OZN? Kdaj bi veljalo pogledati tudi v to smer.

V islamskem svetu, na drugem zares perečem področju našega širšega okolja, a za nas nič manj usodnega, poteka prav tak trd boj med sprejemanjem in zavračanjem osnovnih potreb kot skupnega temelja človekovih pravic. Zanimivo je vedeti, da so leta 1948 vse obstoječe države z muslimansko večino podpisale Splošno deklaracijo, razen Saudove Arabije. V 60-tih letih so to brez zadržkov storile nove države z muslimansko večino in ji niso nasprotovale iz verskih razlogov. Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da je sredi 19. stoletja otomanski imperij ukinil suženjstvo, izenačil nemuslimanske državljane z muslimanskimi in dal nekaj pravic ženskam. Toda to je na arabskem polotoku sprožilo upor proti Istanbulu in vahabi, sunitski puritanci, so sultanu-kalifu odrekli pokorščino. Medtem ko so danes kristjani v »sekularni« v Turčiji brezpravni, država alevom-bektašem, ki izvirajo iz šiizma in predstavljajo 20% turškega prebivalstva, sploh ne priznava, da obstajajo. Vélika osebnost te verske skupnosti, Pir Sultan Abdal, je v 16. stoletju koval v nebo družbeno pravičnost: »Moj črni kamen je človek«. (Naj spomnimo, muslimani častijo črni kamen v osrčju kabe v Meki, Abdal pa postavlja tja človeka.)

Zaostrovanja med Zahodom in islamskimi državami je sprožila iranska revolucija in jih razširila na arabski svet. Leta 1990 se je to pod okriljem Organizacije islamske konference (od leta 2011 Organizacija islamskega sodelovanja – OIS) izkristaliziralo v Kairski deklaraciji o človekovih pravicah v islamu. Ta vse pravice izpeljuje iz šeriatskega prava. Tako beremo, da je življenje zagotovljeno vsakemu, »in ga je prepovedno odvzeti razen v primeru, ko tako narekuje šeriat« (§ 2). Vsak ima pravico sodelovati v zadevah svoje države in »opravljati javno službo skladno z navodili šeriata« (§23). Zadnja člena sta krona: »Vse pravice in svoboščine v tej Deklaraciji so podrejene islamskemu šeriatu« (§ 24). »Islamski šeriat je edini referenčni vir za razlaganje ali razjasnjevanje katerega koli člena te Deklaracije« (§ 25).

Te Deklaracije (še) niso podpisale vse članice OIS, zato predstavlja le del islamskih držav, vprašanje pa je, koliko muslimanov. Med njimi ne manjka namreč takih, ki si prizadevajo za islam, ki spoštuje človeka že zato, ker je človek, in ne le takrat, ko je musliman. V tem duhu je nedavno pisal dr. Nedžad Grabus, mufti Islamske skupnosti v Sloveniji. »Naš pogled na izbiro vere je koranski verz: ‘V veri ni prisile!’ (Koran). Božji zakon je raznolikost, tako nas uči Bog: ‘Če bi želel, bi naredil, da ste vsi privrženci ene vere’ (Koran). Naše poslanstvo je širiti medsebojno zaupanje in spoštovanje.« Izjemno vpliven turški mislec in ustanovitelj gibanja Gülen-Hizmet (Služenje) Muhammed Fethullah Gülen je v Le Mondu objavil poziv muslimanom, naj premislijo svojo odgovornost v terorizmu in se odločno zavzamejo za človekove pravice v duhu deklaracije OZN. »Drugače povedano, pravi test za verovanje niso ne slogani ne način oblačenja, marveč življenje v skladu s skupnimi osnovnimi načeli vseh velikih svetovnih verstev.
To so npr. varovanje svetosti človekovega življenja in spoštovanje dostojanstva slehernega človeka. Muslimani moramo kategorično obsoditi ideologijo, ki jo širijo teroristi, in v nasprotju z njimi jasno in zaupljivo pospeševati pluralno miselnost. Pred našo narodno, državno ali versko identiteto je najprej naša skupna človeškost in prav ta trpi vsakokrat, ko je storjeno kakšno barbarsko dejanje. (…) Nič manj pomembno za nas muslimane ni, da kritično presodimo svoje razumevanje in uresničevanje islama v luči razmer in zahtev naše dobe in interpretacij našega časa.« Po prepričanju antropologa in prevajalca Korana, Maleka Chebela, imajo muslimani dovolj lastnih moči, da se uskladijo s potrebami časa. To jim bo uspelo, »če ne bodo Drugega imeli več za sistematično slabega in ga hoteti potolči za vsako ceno, ampak nasprotno, če si bodo prizadevali izkoristiti možnosti, ki obstajajo hic et nunc, in iz njih potegniti čim več, in če bodo razvijali skupne vrednote. (…) Ne le radostna, marveč tudi plodna perspektiva je v tem, da se opiramo na pozitivni islam, da bi reformirali onega drugega.«

Temelj človekovih pravic ni v nebesih (ne religijskih ne ideoloških, tudi ne istospolnih ali raznospolnih …), marveč pri tleh, v človekovi ranljivosti, minljivosti in edinstvenosti. Če se sporazumemo okrog tega, smo dosegli največ, kar je mogoče na tem področju. Od tod naprej so možne različne razlage in ne vedno lahka in hitra pot dogovarjanja, da to prelijemo v zakone. Ker nam božična zgodba razodeva človeka v hlevu, na begu … želim, da bi se blagodejno dotaknila čim več ljudi.

43 KOMENTARJI

  1. Sleče enostavno moram copy&paste, da se bolje vidi:

    Človekova pravica do življenja ima tri neločljive, a različne vidike:
    1. pravico do varnosti, to je do telesne nedotakljivosti;
    2. pravico do lastnine, to je do sredstev, ki mu omogočajo življenje;
    3. pravico do svobode, to je prosto izbiro sredstev za preživetje, o čemer more vsak sam najbolje odločati zase.
    Liberalne ustanove so le zato, da zagotavljajo te tri pravice, ki bi bile brez njih stalno ogrožene. Te politične ustanove so nepogrešljiva tvorba in so legitimne le, če uresničujejo omenjeno nalogo.

  2. Prav je, da so pravice, ki temeljijo na človekovem dostojanstvu, tudi normirane.

    Težava nastane, ko ljudje, ki s svojimi besedami in dejanji ne kažejo posebnega dostojanstva, zase in svoje terjajo neke dodatne pravice, ki grejo na račun drugih in si jih v okviru zagotovljene svobode sami niso zmožni zagotoviti. Tedaj gre za zlorabo inštituta človekovih pravic.

  3. Ta seznam tudi meni ni kaj posebnega.
    Poučno pa je to, da so človekove pravice le v deklaraciji. To ima predvsem akademski in politični pomen.
    Štejejo pa Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Te pa izhajajo iz Mojzesove postave. In te so res tudi uzakonjene tako v Ustavi kot nižjih zakonih. Obstajajo pa že od nekdaj.
    Pravice so pri Bogu. Zato že pojem človekovih pravic ni kaj posebnega. Državljanske pravice so edine obvezujoče za vsako državo. Brez teh je na oblasti odkriti in javni teror.
    In če prav vem sam Vatikan ni podpisnik deklaracije o človekokvih pravicah.

    • Ta je zelo blizu. Ni neke navlake “pravic” v tem dokumentu.
      Mimogrede, spolna orientacija sploh ni navedena med “osebnimi okoliščinami” glede diskriminacij. Zelo tehtno!
      To je zgleda samo pri nas.
      S kasnejšimi protokoli so se prikradle tudi odvečne stvari, kot je odprava smrtne kazni (ki pa v resnici ni odpravljena, ker ne more biti).
      Veliko držav bi lahko podpisalo to konvencijo.

      • ????

        Ne vem, če se pogovarjava o isti stvari. Evropsko sodišče za človekove pravice in svoboščine MORA ubogati vsaka država, ki je članica EU. In to sodišče temelji na Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

  4. En problem bi izpostavil tukaj: zdejle po maši smo imeli vroče debate o referendumu, ki so ga tudi “sredinci” in socialisti podprli.

    O tercialskih grimasah Norme in o 3 pacientih v skupini PROTI (le kdo jih je izbral, kdo je sploh vodil skupino proti na rtvslo.si?). Veliko jih je bilo fajn, umirjenih, pametnih, iskrenih. A pacienti so vse pokvarili: bedak o kemičnih vplivih na spol se je strašno bedasto obnašal, potem tisti smrkavec Šorli, ki je pravi komunist iz družine, ki satanizirala desničarje in Cerkev, vso zgodovino v lokalnem okolju in bedak Šiško. Ne moremo dovoliti, da nam podtaknejo bedake, da niti svojih ne vodimo. Zaradi teh 4 so vsi ostali kvalitetni (31) izpadli kot bedaki in zarukanci. Ali pa je to pač cilj določenih vplivnežev na “desnici”, da lažje netijo brezvezne spore, da kot komunisti ohranjajo monopol nad množico?

    • Ta je pa dobra, kako padete na levo propagando, ki je bila zganjana ob referendumu, vključno s parodijami na poetični spot s podlago v glasu Pavleta Ravnohriba.

      Zgražate se nad “grimasami” mlade študentke Norme, ne vidite pa npr. načina nastopanja dveh profesionlnih igralk Violete Tomić in Lare Janković.

      Norma Korošec je vsebinsko govorila povsem pametno in izpovedala svojo prizadetost, ker je bila v otroštvu prikrajšana za očeta. Predvsem ta prepričljiva osebna izkušnja je razkačila nasprotnike. Grimase? Nič tako hudega, mlajša malo afektirana gospodična z nekaj eksihibicionističnega nagnenja, morda ima po mami, ki je bila manekenka. A dovolj pametno razmišljujoče dekle, nadpovprečno za študentko.

      Človek, ki je govoril o hormonskih motilcih, je izpadel velik čudak. Pretiraval je, to nedvomno. Ampak ni govoril neumnosti. Dejansko so bili neumni tisti, ki so se mu posmehovali. Ker so dejansko hormonski motilci, kakor premalo raziskani v detajle, očitni problem. Neplodnosti je namreč mnogo, mnogo več kot nekoč. Predvsem je kakovost sperme, spermijev današnjih moških dokazano mnogo, mnogo slabša kot generacijo, dve nazaj. Ni na to opozarjati neumno, posmehovati se temu je neumno ( Podobno kot velja za podnebne spremembe).

      Mladi Šorli iz krščanskih socialistov ima nek obrazni motorično-govorni defekt, ne vem, kaj je vzrok, morda je prirojeno; zgražati se iz neke zdravstvene prizadetosti pa je nekulturno. Enako kot zgražanje and tem, da je nekdo homoseksualno usmerjen.

      Skratka, razočaral si me s tem, Pavel, da za velik krščanski praznik govoriš v jeziku najbolj pobalinskih z one druge strani. Tisto omizje se je kar dobro borilo za svojo stvar, pripravili so se, imeli so s sabo nekatera nazorne slikovne ponazoritve in govorili so z mnogo več prepričanja in ognja kot stran ZA.

      Nimaš jim kaj očitati, rezultat na referendumu je bil odličen, nad vsemi pričakovanji. ( Ne delaj se, da ne veš, kaj si pred referendumom o svojih pričakovanjih tu pisal.)

      • Ah, IF. Še na Božič bi se rad kregal in mi podtikal zlobne slamnate može in kako se sprenevedam ( zadnji stavek).

        Za Šorlija sem dobil zagotovilo, da je skrajni levičar, podtaknjenec ZL. Samo sprašujem se kdo je te paciente vključil. Ali je bilo vodenje, priuprava in organizacija res tako ameterska in stihijska?

        Norma je pametno govorila. Iskreno. Imela je 2 trapasti grimasi, kar je senzibilni kamerman zaznal in (pokvarjen) režiser uporabil. Normo je skrajno leva propaganda medijsko in sovražno ubila. Le prisebnosti iskreni.net ( bravo Rok Čakš) in njegovemu izvrstnemu članku se imamo zahvaliti, da je zbudil Slovenijo.

        Še vedno je strahotno, da 700.000 ni šlo voliti.

        Meni se zmaga zdi čudež. Pričakoval sem, da ne bomo dosegli kvoruma. Saj ga “desnica” s skupaj 200.000 glasovi ni dosegla. Rešili so nas kolikor toliko prisebni “levičarji” in južnjaki. Zato stalno opozarjam, nehajte triumfirati in zlorabljati referenduma v politične namene. Ker bo to realno sporočilo volivcem, da je bil tudi ta referendum zlorabljen na “desnici”, da se je par ljudi zavihtelo na politične sinekure kot se je to dogajalo 25 let na 45 let podlage in večina desnih se počuti pač upravičeno prevarana od “desnih” politikov. Ne imejte 700.000 volivcev za bedake: pač sporočajo, da mafijcev in birokratov ne bodo volili, ker drugega nimajo.

        • Pavel, “levičarji” niso lastnina levih strank. Mnogi volijo levo tudi zato, ker desnica ali sredina (vprašanje, kaj sredina je v SLO) ni dovolj dobra. Jaz na referendumu ne volim po načelu lojalnosti strankam, ampak glede na to, kaj o vprašanju mislim ( recimo pri arbitražnemu sporazumu sem volil nasprotno od desnice).

          Prepričan sem in normalno je, da so taki tudi na levici. Čudim se vsem, ki so zgroženi, da so mnogi “levi” volilci” v nedeljo glasovali proti. Glej npr. zmago proti v NG, zasavskih revirjih, Velenju.

          Največji delež proti so vseeno dali katoličani, o tem ni dvoma. Enako kot v kampanji iniciative, ki so krščanske ali blizu krščanstvu.

          Volilna udeležba pa? Navadi se in se ne škandaliziraj. Tako je večinsko v ex-komi Evropi. Na zahodu so včasih imeli udeležbe povprečno nad 80%. Pa še tam je demokracija v tem pogledu upešala na udeležbe ponavadi nekje 60-70%.

          • Kaj boš pa rekel na moje odgovore na to kar si me prej obtožil? Boš ignoriral? Boš potrdil? Ali misliš, da imaš ti prav?

            Šorli je bil prej v podmladku SD. Njegova družina cela velja kot najbolj komunistično in proticerkveno fanatična v lokalnem okolju. V firmah samo nabijajo proti Cerkvi in desničarjem.

            Mislim, da mora tudi pol PROTI narediti neko refleksijo, kaj je bilo dobro in kje so bili zdrsi. Realno je namreč gledati, da smo dobili že tretjo bitko, a do bo zelo hmalu nova bitke. Vojne še zdaleč nismo zmagali. Vojne, ki nam je vsiljena, ker se socialistična Država širi na polje spola, zakonskega odnosa in podržavljanja vzgoje in podržavljanja družine.

            Skrajnim levičarjem (socialistom) ni zadosti, da so podržavili 70% podjetij, 99% zdravstva ( državni kolhoz), 100% zdravstvenega zavarovanja, 99,9% šolstva ( monopolni šolski kolhoz), zdaj bodo tudi podržavili odločanje o spolu, vzgojo, zakon in družino. Zato sem besen na glumače ali nezrele klasične liberalce, ki se niso dvignili PROTI, ampak so celo glasovali ZA.

          • Ah. Spet si me zelo razočaral. Torej so tu spet neke računice sds.
            Še vedno trdim, da se mora Norma naučiti pred kamero obnašati. Ostali 3 pacienti od katerih je eden komunistični in proti cerkven podtaknjenec (preveč očitnih info iz lokalnega okolja imam o njem in njegovih starših).

            Pa še eno stvar moramo pred naslednjo bitko razčistiti. Gejevski lobi med kleriki. Velik del vrhovov so geji, cca 12, spodaj pa jih podpira cca 50.Gejevski lobi v Cerkvi nam bo delal sabotaže, kar naenkrat bo nek čuden kompromis kot je JJ prodal kasneje referendum o trgovinah v nedeljah.

            Ocenjujem, da je 80 gejev zadovoljnih v umaknjenosti v intimo. Baje je 10 procentov družbe gejev (podatek od psihologa). Ozek krog so LGBT aktivisti. Gejevska mafija.

  5. Sicer je tudi Mojzesova postava zajeta v navedenih treh osnovnih pravicah. Res pa je, da gre za raven resolucije.

    Toda kaj pomagajo ustave in zakoni, če človek tega ne počne iz notranje nuje. Rezultat je viden pri nas, kjer pravice najbolj kršijo tisti, ki bi po položaju najbolj morali skrbeti zanje. Tako ali drugače zapisane pravice bi morale biti le kontrolna referenca spontanega ravnanja. Njihovo spoštovanje je predvem zrcalo kulturnosti in plemenitosti posameznika.

  6. Pravica do varnosti je neumnost. To je neka izpeljanka iz teološke moralke, ki pa ne vzdrži. Sploh nima nobene utemeljitve, niti v Evropski konvenciji.
    Varnost je posledica uveljavljanja postave. In je tudi možna le v zmožnosti uveljavljanja postave. Kot posebna pravica zase je brez vsebine.

    • Gospod Zdravko,
      nam lahko zaupate, kaj vas je v besedilu pod naslovom “Pravica do svobode in varnosti” in to besedilo je:

      “1.Vsakdo ima pravico do prostosti in osebne varnosti. Nikomur se ne sme odvzeti prostost, razen v naslednjih primerih in v skladu s postopkom, ki je predpisan z zakonom:
      a.zakonit pripor, odrejen s sodbo pristojnega sodišča,
      b.zakonit odvzem prostosti osebi, ki se ne pokori zakoniti odločbi sodišča, ali zato, da bi zagotovili izpolnitev kakšne z zakonom naložene obveznosti,
      c.zakonit odvzem prostosti, ki je potreben zato, da bi osebo privedli pred pristojno sodno oblast ob utemeljenem sumu, da je storila kaznivo dejanje, ali kadar je to utemeljeno nujno zato, da bi preprečili storitev kaznivega dejanja ali beg po storjenem kaznivem dejanju,
      d.pridržanje mladoletnika na podlagi zakonite odločbe zaradi vzgojnega nadzorstva ali zakonit odvzem prostosti mladoletniku zato, da bi ga privedli pred pristojno oblast,
      e.zakonito pridržanje oseb, da bi preprečili širjenje nalezljivih bolezni, ali duševno bolnih oseb, alkoholikov, narkomanov in potepuhov,
      f.zakonit odvzem prostosti osebi z namenom, da bi ji preprečili nedovoljen vstop v državo, ali pripor osebe, proti kateri teče postopek za izgon ali za izročitev.
      2.Ob odvzemu prostosti je treba vsakogar takoj poučiti v jeziku, ki ga razume, o vzrokih za odvzem prostosti in česa ga dolžijo.
      3.Vsakogar, ki mu je bila odvzeta prostost v skladu z določbami tč. c 1. odstavka tega člena, je treba takoj privesti pred sodnika ali drugo uradno osebo, ki na podlagi zakona izvršuje sodno oblast; vsakdo ima pravico, da mu sodijo v razumen roku ali ga izpustijo. Izpustitev na prostost je lahko pogojena z jamstvi, da bo prišel na sojenje.
      4.Vsakdo, ki mu je bila odvzeta prostost ima pravico začeti postopek, v katerem bo sodišče hitro odločilo o zakonitosti odvzema prostosti in odredilo njegovo izpustitev, če je bil odvzem prostosti nezakonit.
      5.Kdor je bil žrtev odvzema prostosti v nasprotju z določili tega člena, ima iztožljivo pravico do odškodnine.”

      tako razjezilo, da ste si ustvarilo tako mnenje?

  7. Pravica do telesne nedotakljivosti pa je še večja neumnost. To je pa res že kavarniški intelektualizem.

    • Gospod Zdravko,
      Pod pravico do življenja je besedilo:

      1.Pravica vsakogar do življenja je zavarovana z zakonom. Nikomur ne sme biti življenje namerno odvzeto, razen ob izvršitvi sodbe, s katero je sodišče koga spoznalo za krivega za kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana smrtna kazen.
      2.Kot kršitev tega člena se ne šteje odvzem življenja, če je posledica uporabe nujno potrebne sile:
      a.pri obrambi katerekoli osebe pred nezakonitim nasiljem,
      b.pri zakonitem odvzemu prostosti ali pri preprečitvi bega osebi, ki ji je zakonito odvzeta prostost,
      c.pri zakonitem dejanju, ki ima namen zadušiti upor ali vstajo.

      Kaj od navedenega vam ni všeč? Seveda v besedilo o človekovih pravicah in svoboščinah ne more iti izrazoslovje in pogled ene vere.

      • Pravica do življenja je torej tako zanikana. Oziroma določene so izjeme, kdaj ti jo lahko kratijo. Lepa pravica.

        Pravica je nekaj na kar se lahko sklicuješ. To je temeljna lastnost vsake pravice. In na pravico do življenja se nihče ne more sklicevati.
        Razen v kavarni.

        Ne gre za verski pogled. Gre za to, da je “pravica do življenja” že vsebovana v zakonih, ki obravnavajo umor. Več od tega ni možno in je zavajajoče.

        • Zdravko,malo si zašel,se ti ne zdi!Mislim,da je en Žižek več kot preveč,za na vseh področjih obubožano Slovenijo!Življenje ni dano samo človeku,čeprav si s svojo prejšno izjavo,kategorično izjavil,da pravica
          do življenja kot taka ne obstoja!Obstoja pa še kako obstoja!

          • MIslim da je žižkovanje ravno ta intelektualizem, ki iz “ne ubijaj” izpelje pravico drugega do življenja.
            Ali pa svojo pravico, kar je še slabše.

  8. Zdravko ne razumem,kaj si hotel povedati s tem,ko praviš,da pravice do življenja kot take,ni!Prosim,da mi razumno razložiš svojo izjavo!Vsak človek ima vendar pravico do božjega daru,ali?

    • Ne vem kakšen je smisel “pravice do daru”? O obojem ne govorimo v enakem kontekstu. Življenje prejmeš, ne moreš ga zahtevati. Od koga naj bi ga zahteval? Od Boga?!

    • O življenju lahko govorimo v smislu spoštovanja življenja. Ne pa v smislu pravice.
      Pa tudi tu se izkaže kako zelo človek rabi zapoved “ne ubijaj”.

      • Zdravko nimaš prav,kaj ima spočetje otroka,kar je pravica človeka,ko je
        otrok spočet in se razvija,je že človek/živo bitje/ in ima pravico do življenja in živeti!Smisel življenja je v tem primeru prav gotovo imeti družino in potomce!
        Ravno zaradi takega razmišljanja o pravici otrok,ki so že spočeti,stoji tvoja
        teorija na zelo trhlih tleh,v mislih imam namreč mislih abortus-ki pomeni umor človečkega bitja še preden pogleda v svet in se ne more upreti zločinu!
        Premisli malo Zdravko!

        • Ne bi rad temu nasprotoval. Toda splav je posebej prepovedan. Enako kot “ne ubijaj”.
          Problem pravice do življenja je zavajanje. Predstavljaj si narciska v vojski, ki ga poveljnik pošlje na nalogo, on pa se sklicuje na pravico do življenja…
          Hočem reči, da se ne moreš sklicevati na to pravico in zato to ni pravica.
          Kar se tiče spočetega otorka je na materi, da ne stori splava. Otrok je namreč popolnoma odvisen od nje.

  9. Zdravko, zakaj je treba imeti dr. Ocvirka tako na piki, da se mu zapičiš v vsako formulacijo? Nenazadnje, glede nedotakljivosti človeškega življenja povsem zgrešiš; podobno nekje drugje, kjer pišeš o smrtni kazni.

    Ocvirk je eden prodornejših mislecev na Slovenskem, obenem še eden najboljših poznavalcev islama. Mislim, da je dragoceno, da razlaga vso raznoličnost znotraj islamskega sveta in kaže na možnost kulturnega sobivanja z njimi prav preko poti dialoga, na katerega so očitno tudi nekateri med muslimani že danes povsem pripravljeni, vključno z Nedžadom Grabusom, njihovim muftijem pri nas.

    • Kje sem zgrešil bi bilo fajn, če bi povedal. Samo dvomim, ker je zadeva povsem razumljiva in jasna. Tudi o smrtni kazni. In takšna je že stoletja. Nič se ni spremenilo glede tega v krščanskem svetu. Če v zakonih ponekod ni več smrtne kazni, to ne spreminja ničesar. Smrtna kazen ni bila nikoli neka nuja.

      Ocvirku sem pustil cel članek, razen teh inetelektualizmov. Njegove misli o islamu mi sicer niso prepričljive, a jim ne ugovarjam, ker sam nimam izdelanega mnenja o tem.

      • Mislim, da nisi iskren. Da ga bolje poznaš. Sklepam, da si klerik. Ocvirk je lazarist in je ciljal na vrh. Gejevski lobi ga je odsekal, kar 2 lazarista sta v tem lobiju…(spet bo kdo rekel, da obrekujem, a te stvari je težko dokazati. Lahko s kakimi geji, ki niso verni govorimo, pa povejo kateri so njihovi partnerji v cerkvi. Še vedno je za duhovnika bolj normalno, da se poroči, kot da v Cerkvi dela spletke v škodo Cerkvi in v korist gejevskega lobija?

        • Ne, sem laik. Ampak hvala za kompliment. 🙂

          Za geje v Cerkvi ne vem. Očitno so in upam, da jih bodo znali odstraniti.
          O islamu raje poslušam muftije. Težko me prepriča nekdo, da je presegel lastno vero in vidi v sosednjo… V judovstvo nihče nima jajc takole poseči in razlagat Toro, recimo. Čeprav je ta celo del našega Svetega pisma!

        • Ni v redu tako pisati. Pridi ven z imeni in dokazi, ali pa molči. Taka namigovanja so pa za opravljivke in za rumeni trač. Po krivem črniš slovenske lazariste kot take. Kaj ima recimo s tem škof A. Stres?

  10. Tole spada pod tale naslov. V ekonomiji ne sme biti praznoverja, niti religije. Zmeniti se moramo, da ustvarjamo, ne pa da organizirano ropamo manjšino. (Ustvarjalne).

    Poztivizem je novodobna gnosticistčna religija, ki pravi, da bo znanost zgradila nebesa na Zemlji. Všeč mi je Sedlaček, ker originalno razmišlja. Zanima me kaj pravi o Klausu. Komunistično in plansko in fašistično in korporativno gospodarstvo vodijo po svoji logiki v veliko revščino in bedo. Slovenci imamo z vsemi 3 izkušnjami. A si še kar ne upamo odločiti. Ločiti. In sprejeti svobodni trg:
    https://www.dnevnik.si/1042727189/svet/tomas-sedlacek-to-niso-ekonomisti-to-so-racunovodje-

Comments are closed.