Slovenijo je lani zapustilo 8.654 državljanov, večinoma mladih družin
“Imel sem poln kufer jamranja s strani vseh in nobene akcije iskanja rešitev,” svojo odločitev za tujino opisuje Damir Zorčič. “V Mozirju bi nas parcela stala skoraj dvakrat toliko, kot nas je v Avstriji,” selitev pojasni Blanka Kroflič. To sta dva od številnih razlogov, ki so lani odgnali več kot osem tisoč Slovencev v tujino.
Zaživeti v tujini ni preprosto. Postavljaš novo socialno mrežo, prebijaš se sam skozi življenje. Kar je lahko tudi bolje, je prepričan Damir Zorčič, ki je po delu v Veliki Britaniji in na Nizozemskem trenutno zaposlen v Litvi. “Ali se zunaj cedita med in mleko? Ne in ja. Zagotovo ni lahko in lepo za vsakogar. Če ti doma niso bili obiski tujcev in prišleki všeč, se tudi zunaj ne boš počutil prav dobro,” pripoveduje Zorčič, ki je, kot pravi, v tujini šele v resnici zaživel.
Poslovanje hujše kot v Afriki
V Sloveniji so pogoji za poslovanje hujši in bolj omejujoči kot nekje sredi Afrike. “Tu ne gre samo za “start upe” in novopečene podjetnike, taka je tudi splošna poslovna politika in kultura zaposlovanja in iskanja služb. Če nimaš take ali drugačne veze, si nula in ne prideš nikamor,” je kritičen do države, ki je, kot pravi, ne čuti več kot svoj dom.
Parcela čez mejo pol cenejša
Precej drugačna zgodba se odvija na Koroškem. Župan Pliberka Stefan Visotschnig je na avstrijski strani meje načrtno opremil parcele in vabil ljudi čez mejo. “Imamo hitro železnico, blizu je avtocesta, tukaj so zaposlitve in zemljišča,” je povedal Stefan Visotschnig. Nekateri izseljenci so se iz Avstrije tudi vrnili domov, predvsem zaradi dobrega šolstva. Vendar je zaradi nizkih cen zemljišč, s katerimi občina načrtno rešuje demografski primanjkljaj, v t. i. “slovenski vasi” od 64 zemljišč prostih le še enajst.
Zapisal Jure Brankovič, več lahko preberete na rtvslo.si, oddajo Tarča pa si lahko ogledate na povezavi.
