Tabor rimske vojaške posadke nad Vrhniko in prazgodovinsko brezno

0

Vrhnika, prečuden kraj, je pisal Cankar in res to območje še danes ni v celoti raziskano. Kot je znano, je še danes v Verdu skrit rimski novčni zaklad iz III. st n. št., ki je bil zakopan v času vpada barbarskih plemen Alemanov.

Pred petimi leti, ko sem se preselil na Vrhniko, sem pričel raziskovati njeno okolico. Letos avgusta sem pri raziskavi manjšega gradišča nad Meletovo dolinico po naključju odkril nad Paukarjevo dolino (Konč hrib) dobro ohranjen rimski vojaški tabor. Tabor je pravokotne oblike, spodnji del njegovega obrambnega zidu je skoraj v celoti ohranjen. Tik ob taboru poteka rimski zaporni zid Claustra Alpium Iuliarum. Obseg taborskega zida je približno 55 krat 45 metrov. V strokovnih publikacijah nisem nikjer zasledil, da bi kdorkoli opisoval ta rimski tabor oziroma da bi se tukaj vršila arheološka izkopavanja. Sem pa opazil starejše manjše vkope. Ugotavljam tudi, da je tabor starejši kot zaporni zid. Edino povezavo v zvezi s tem taborom sem našel v vojnozgodovinskem zborniku, kjer je omenjeno, da so bile v bližini zapornih zidov nameščene vojaške posadke, in sicer: v Castrum Forum Iulii (Čedad), Castrum Nauportus (Vrhnika), Castrum ad Pirum (Hrušica) in poznorimska postojanka Castra (Ajdovščina).

Iz brezna Kašalevc so po vsej verjetnosti z bobni timpani širili sporočila okoliškim prebivalcem

Udorno jamo Kašalevc blizu Vrhnike so po vsej verjetnosti uporabljali tudi za razširjanje sporočil z bobnanjem.

Še bolj sem bil začuden, ko sem nekaj deset metrov stran od tabora zagledal prepadno brezno v obliki in velikosti manjšega nogometnega igrišča. Prizor je bil veličasten. Za to naravno prepadno brezno, imenovano Kašalevc, lahko samo domnevam, za kakšne namene so ga uporabljali stari prebivalci Japodi, Tavriski in kasneje Rimljani.

Brezno Kašelevc

Mogoče za ječo, lahko tudi za usmrtitve zaradi visoke strme pečine (40 metrov) in ne nazadnje so spodaj v takih breznih v starih časih uporabljali posebne velike bobne, imenovane timpani, ki so z zvokom prenašali sporočila okoliškim prebivalcem, kot to danes počnejo različni mediji.

Zahtevne priprave na spust v brezno in dobro varovanje, da ne bo kaj narobe.

K raziskavi brezna sem povabil jamarja in prijatelja Petra in Jožeta iz Cerknice in stalnega tovariša pri raziskavah Simona iz Vodic. V brezno sem se v navezi z jamarjem Petrom spustil do dna. Tukaj sem preizkusil funkcionalnost odmeva in potrdila se je domneva o bobnih.

Vrhnika je bila od prazgodovine naprej poseljena, ni pa še vse natančno raziskano

Na posnetku lidar se dobro vidi obseg nekdanjega vojaškega tabora pri Vrhniki.

Nesporno je, da je bil Nauportus (Vrhnika) v starih časih zelo veliko naselje. V njegovi okolici so ostanki vsaj desetih gradišč. V rimskem obdobju je bil gosto naseljen grič Hruševca, v prazgodovini pa je bilo naselje pod njim. Gosto je bila poseljena ledina Dolenje njive, tako v prazgodovini kot pod Rimljani. Tudi Verd in Mirke so bile poseljene. Nauportus je imel dve središči: vojaško na mestu sedanje župne cerkve sv. Pavla in trgovsko središče ob Ljubljanici.

Tudi na tleh so vidni ostanki obrambnega zidu rimskega vojaškega tabora.

Po Stari cesti na Vrhniki je tudi nekdaj peljala rimska pot. Ob njej so že v rimski dobi prislonjene ob Sv. Trojici stale različne stavbe. Omeniti je treba še upor treh rimskih legij, in sicer VIII. Auguste, IX. Hispane in XV. Apollinaris (sončna), ki je imela tabor v bližini Nauporta. Vzrok za upor je bilo nezadovoljstvo in druge homatije zoper na novo ustoličenega cesarja Tiberija, ki po smrti Avgusta ob prevzemu oblasti ni obdaril legij, kot je bilo to takrat v navadi.

Zaporni zid je tekel blizu vojaškega tabora.

Vrhnika, prečuden kraj, je pisal Cankar in res to območje še danes ni v celoti raziskano. Kot je znano, je še danes v Verdu skrit rimski novčni zaklad iz III. st n. št., ki je bil zakopan v času vpada barbarskih plemen Alemanov.

Contra factum non datur argumentum. (Proti dejstvu ni dokazovanja.)