Cerkev je poklicana, da razume družine v vseh razsežnostih
Ob koncu tedna družine je pomembno, da se ustavimo pri papežu Frančišku, ki je po dveh letih posvetovanj in dveh sinodah predstavil apostolsko spodbudo »Veselje v ljubezni (Amoris Laetitia)«. V njej zapiše misel, da idealnih družin na tem svetu ni. Namesto njih poznamo družine, ki so konkretne ter v sebi skrivajo lepoto, izzive in preizkušnje.
Cerkev je poklicana, da razume družine v vseh razsežnostih, tako v dobrih kot v slabih. Zato se je posebej obrnil k duhovnikom s prošnjo, da stojijo ob strani vsem, ki niso mogli uresničiti svojih družinskih idealov in pričakovanj oz. te še iščejo. Vsako družinsko zgodbo naj od primera do primera presojajo z veliko mero spoštovanja. V spodbudi papež poudari, da je danes vsaka družina soočena s številnimi izzivi in preizkušnjami, kot so npr. osamljenost, individualizem, sebičnost, porabništvo, previsoka pričakovanja od skupnega življenja, dolgi delavniki, nezaposlenost ter odsotnost družinskih obrokov in pogovorov na račun interneta in televizije. Posebej je pozoren na otroke brez enega ali obeh staršev ter žrtve drog, alkoholizma, družinskega nasilja, starostnike in upad prebivalstva, ki je posledica epidemije splava in zavračanja otrok. Ne glede na vse te preizkušnje pa je družina za papeža najprej vir veselja in upanja za svet in Cerkev.
Za kristjane je zakonska zveza najvišja oblika prijateljstva, v kateri prebiva Jezus Kristus. Zato želi, da so zakonci osredotočeni drug na drugega. V svojih družinah naj raje izrekajo besede prosim, hvala in oprosti, kot da se vdajajo molku. Prav tako naj zakonci in otroci ne bodo preveč kritični do svojih družin, saj imajo do svojih bližnjih pogosto prevelika pričakovanja. Takšna iluzorna pričakovanja so prepogosto posledica medijev, ki vsiljujejo previsoke standarde in spodbujajo ljudi, da so nezadovoljni in nepotrpežljivi, ko gre za njihove družine. Kljub omenjenim izzivom papež v družinah odkriva studence veselje in življenja. Tako pravi, da so otroci zaklad, ki naj ga starši sprejmejo tudi, če pride na svet ob ne najbolj pričakovanem času. Nosečnost opredeli kot obdobje duhovnih vaj za mamo in očeta, ko se skupaj z Bogom veselita novega življenja. Mama spremlja otroka s svojo navzočnostjo, nežnostjo, skrbjo, molitvijo in toplino. Oče pa svojo skrb gradi na postavljanju meja, varnosti, odgovornosti in delavnosti. Starši naj svojim odraslim otrokom pustijo, da odidejo od doma in jih ne navezujejo nase, prav tako pa naj mladi spoštujejo starše, saj ti ohranjajo spomin med družinami. Družina, ki ne skrbi za stare starše, po papeževih besedah nima prihodnosti. Za številne družine je največji problem, kako oblikovati krščanski dom in posredovati vero svojim otrokom. Del vzgoje otrok je tudi prenos vere, ki s krstom, prazniki in molitvijo kaže v pričevanju vere, ki jo starši izkazujejo v medsebojnih odnosih.
Več lahko preberete na druzina.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
