Potrebujemo iniciativi Reset in Gremo na volitve na steroidih. Takšni, ki se ekipirata skrbneje in dlje časa od izvirnika in ne ponovita začetniških napak Državljanske liste. Potrebujemo kritično maso razumnih ljudi, ki bi skupaj z ranjeno desno-sredinsko opozicijo, brez Desusa, na volitvah lahko dosegli 51 odstotkov ter izvedli trajne spremembe. Nemogoče? Sploh ne.
Moji pedagoško nadarjeni in ekonomsko razgledani prijatelji, ki ne pišejo več, na vprašanje, zakaj so prenehali, odgovarjajo: »Vse sem že povedal. Začel sem se ponavljati.« In res, če vzamem v roke nekaj let stare časopise in preberem njihove kolumne, so obravnavane teme enake današnjim. Vizija Slovenije 21. stoletja je ostala nespremenjena od Miće Mrkaića. Ne gre za pomanjkanje novih idej, ampak za posledico dejstva, da večjih naporov v smeri izvedbe že obstoječih preprosto še ni bilo. Ponavljajočo se »neizvirnost« opazimo tudi na mnogo resnejših mestih: v koalicijskih pogodbah, predlogih združenj delodajalcev in evropskih priporočilih.
Povzetek vseh teh idej je preprost: človek je najbolj ustvarjalen, ko je svoboden. Na prostem trgu si svojo blaginjo ustvarja z delom; v prerazdeljevalnem socializmu pa z govorjenjem. Torej več dela in manj govorjenja. Saj veste, kako smo včasih rekli o razlikah med ljudmi: za navadnega človeka je razlika med kapitalizmom in socializmom ta, da v kapitalizmu vedno obstaja nekdo, ki bolje dela od njega; v socializmu pa vedno obstaja nekdo, ki bolje krade od njega. Po sedemdeset letih socialističnega eksperimentiranja na živih ljudeh količina besed v državi že zelo očitno presega količino opravljenega dela. Več je le še kosti neprostovoljno padlih za pravičnejši družbeni red.
Za samopreživetje je sistem v tem času ustvaril globoke družbene stukture, katerih funkcija je gradnja zidov norosti, ki se ne razlikujejo dosti od tistih v jamah – potrebno je veliko vztrajnosti in premagovanja ovir, preden se dokopljete do resnice. In to ustvarjanje – kot bi se izrazil Rašković – »ludog naroda« deluje. Ker živimo v 21. stoletju, v katerem aktivni posameznik, obremenjen s skrbjo za še dva, ki živita od države, nima časa, da bi prebral deset debelih knjih o demokraciji, liberalizmu in ekonomiji in povrhu spremljal izvajanje koalicijske pogodbe in proračuna. Kot zaupa zdravljenje zdravniku in elektriko električarju, sprejme povzetke realnosti, ki mu jih pripravijo mediji. In tu je problem.
Ti namreč so te globoke strukture za gradnjo zidov norosti. Njihova miselnost večinoma ne izvira s planeta EU 2014, ampak z asteroida SFRJ 1968. To so tvorci umotvorov, kot so npr.: da zahodni kapitalizem ne deluje; pa da nemški in britanski delavec živita od naših žuljev in to zdaj želijo še kupci delnic slovenskih podjetij; da ni dokazov, da bi bila državna podjetja upravljana slabše od zasebnih; da je bila SFRJ ekonomski čudež in da nas od blaginje ločita le nekaj odstotkov višji davek in javna poraba, ki ju bodo politiki in uradniki spretneje od podjetnikov plasirali v pametne specializacije ob podpori končno pravih – t. j. »naših« – upravljalcev državnega premoženja in menedžerjev ter nas preobrazili v družbo sobaric, kuharjev in kurb z visoko dodano vrednostjo. Ta njihova desetletja tvorjena medijska »realnost« vsakič znova zaustavi nujne družbene spremembe oz. jih dozira po kapljicah; premalo in prepozno, da bi delovale. Kot alternativo pa nam predlagajo vožnjo v leru in čakanje, da bosta Marx in Lenin vstala iz groba ter sprožila svetovno revolucijo, ki bo končno prilagodila realnost Sloveniji. Da nam ne bo treba storiti obratno.
Več lahko preberete v Reporterju.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
