T. Štih, Portal plus: Gospodarstvo mora pokazati voljo do življenja

5

Politična elita v naši državi je močnejša in vplivnejša od podjetnikov. Če odmislimo uradno politiko, tudi množica dosmrtnih abonentov proračuna – denimo državni znanstveniki, državni kulturniki in državni menedžerji – številčno močno presega tiste, ki so za uresničenje svojih sanj pripravljeni tvegati svoj lasten denar, čas ali talent.

Držanje roke v denarnici drugih ljudi je pač naša dediščina. Novi vzorci obnašanja sicer po kapljicah pronicajo z razvitega zahoda tudi k nam, vendar bolj zaradi realnosti, v katero so pahnjeni mladi kot zaradi kulturnega kapitala, ki bi jim ga bili sposobni predati starši. Ker mladi niso deležni vsemogočnih “pravic”, kakršne “pripadajo” njihovim staršem, so se enostavno prisiljeni naučiti plavati podjetneje. Svoj denar, čas in talent tvegajo, ker drugega nimajo.

V takšnem ozračju je ukvarjanje z javnimi zadevami prepuščeno tistim, ki si to lahko privoščijo. Nobena skrivnost ni, da so največji poraženci tranzicije s preživetjem obremenjeni mladi, odvisni zaposleni in podjetniki. Le-ti po brezdelju in obilici časa enostavno ne morejo konkurirati lagodno živečim proračunskim elitam oziroma vse bolj številčnemu političnemu razredu. Ta si vsako leto reže večji kos kruha, druge pa vse bolj kriminalizira in izloča iz odločanja o javnem.

Raznolike civilne družbe, katerih edino poslanstvo je izmišljevanje vedno novih ideoloških podlag črpanja denarja iz proračuna in seveda njegova pravična in transparentna poraba, gospodarstvo kot liliputanci privezujejo na tla. Da ne bi nikoli več vstalo.

Podjetniki so doslej pri tem skoraj voljno sodelovali. S prevladujočim, defetističnim mnenjem, da ni modro javno izpostavljati ali biti v slabih odnosih s katero politično opcijo. Vlade se namreč menjajo vsako leto. In ker nimamo tradicije preprečevanja zlorab državne moči, ampak to celo spodbujamo, se podjetniku politika lahko maščuje z na primer regulatornim maltretiranjem, dolgo čakalno vrsto, pogostimi inšpektorskimi pregledi in ignoriranjem na javnih razpisih ter razpisih državnih podjetij.

Slovenija ima enega najvišjih deležev lastništva gospodarstva v razvitem svetu. Posledično so redke gospodarske organizacije v državi že dve desetletji pod čvrstim nadzorom politike in kot takšne ne morejo postati žarišča sprememb. Tako na primer upravni odbor Gospodarske zbornice obvladujejo državna podjetja. V organu, ki naj bi zastopal interese gospodarstva proti politiki, sedi množica menedžerjev iz državnih podjetij- Borut Jamnik in celo minister slovenske vlade Zdravko Počivalšek.

Več lahko preberete na Portal plus.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


5 KOMENTARJI

  1. Tudi dejanski ali tako imenovani podjetniki niso nobena perla. Glede na to, da precej z njimi delam, sem si ustvaril svoje lastno mnenje o njih, ki gre tako nekako: Kakršen odnos do denarja, takšen odnos do ljudi ali drugače, takšen je človek v resnici. Ni denarja, ni kapitala, zato se obračajo po vetru in iščejo mostičke, kako bi suhi prišli čez vodo in jim ni mar, če to delajo na račun kogarkoli drugega. Pomembni so jim drugi ljudje le v trenutku, ko jih potrebujejo. Ko ni več urgentno, ni več dogovora, ni več plačila. In napumpani so ravno tako z veliko mero moraliziranja, samo jaz znam nekaj, drugi pa niso v ničemer za nič zaslužni. Šele ko bodo tudi podjetniki spoznali, da vsakršen odnos temelji na lojalnosti, ko lojalnosti ni več, nastopi grabežljivost. In to je to! zato sem predvsem za to, da se slovenija v celoti razproda tujcem, ker slovenci niti niso dobri ljudje, kaj šele lastniki, temveč čisto navadni grabežljivci.

  2. In je kar nekaj takih, ki dobi subvencijo države in EU in misli, da je to zdaj njegov denar in njegova zasluga, nima pa centa, da bi izpeljal investicijo, in potem se pogaja z bankami, raznoraznimi investitorji (najprej gre k Petrolu, potem še h kaki državni firmi, če to ne uspe, h banki, in če to ne rata, šele h tujemu investitorju), medtem mini leto ali dve po pridobitvi sklepa o subvenciji, in zopet nazaj k ministru, da mogoče mimo vrste ohrani cene elektrike iz obnovljivih virov energije, ker samo pod tem pogojem bi bil tuji investitor pripravljen financirat investicijo. Kaj se iz tega naučimo? Da tudi tuji investitorji niso nič boljši kot domači. Vsi bi živeli na račun države, dvokratno, trikratno. Ob tem pa pušče leto in dve odprte obveznosti do vseh dobaviteljev oz. naročnikov, ker jih menja kot gate, da ostane vsakemu malo dolžan, namesto enemu veliko, sicer pa vsi prej od njega zbežijo, ker ne dobijo v rokih plačano. In ne govorim o človeku iz pozicije, govorim o človeku SDS… Kaj bo na koncu, če mu vendarle uspe? Ni čudno, da Slovenci sovražijo podjetnike in čedalje bolj…

  3. Naši podjetniki so srečni, da imajo politike takšne kot so, samo za takšnimi politiki lahko skrivajo svojo bedo, takšno in drugačno… In ko nekomu uspe na državne stroške, misli da je bog in najpametnejši, v bistvu ima pa samo dovolj testosterona, da ga ni sram prosjačit in viset noč in dan na ministrstvu in ostajat dolžan… Človek do grla dolžan, pa mi pravi, jutri imam rojstni dan, bomo žural, se slišiva pojutrišnjem, pa se bova pogajala, pogajala o fakturi, ki je že zdavnaj zapadla, pa taka podjetnost… Samo ljudje z predimenzioniranim egom in testosteronom, medtem ko še excela ne znajo odpreti, lahko pri nas uspejo, drugi pa ne. Zato nehajte častit podjetnike, ker so ravno takšne riti kot politiki sami, spadajo dobro skupaj, se dopolnjujejo idealno.

  4. Se strinjam z vašim mnenjem, gospod Radofin. Ocenjujem, da je kakih 70 odstotkov državljanov Slovenije zadovoljnih z oblastjo, to je z lopovi in prevaranti na oblasti, mogoče celo morilci. V veliki manjšino smo tisti, ki želimo državo po vzoru Norveške, Švedske, Nemčije, Švice, Avstrije …

Comments are closed.