T. Rode, Družina: O socialni pravičnosti

Socialna pravičnost pa je krepost posameznika, čigar cilj je dobro družbe kot celote. Predpostavlja, da so posamezniki v družbi pripravljeni sprejeti državljanske odgovornosti ter da so se sposobni povezovati pri delu za skupno dobro. Te kreposti se je treba načrtno učiti, predvsem pa je potrebno v njej vzgajati nove generacije. Skrb za tako razumljeno socialno pravičnost je v luči blagrov za kristjana dolžnost. Zato bi znanje o družbenem nauku Cerkve moralo biti eden izmed poudarkov vzgoje vsakega birmanca.

Kar nekaj je neljubih primerov iz zgodovine, ko so se ljudje predali skušnjavi »lahkega življenja«, ponujenega kruha in cirkusa oblastnikov, ne meneč se za stanje družbe. Tudi danes prepogosto dopuščamo »mehko tiranijo«, ki višjim družbenim silam omogoča delovanje mimo skupnega dobrega, tako da postane »država« sama sebi namen. Temeljno demokratično zdravilo proti zlorabam oblasti, še posebno v postsocialističnih družbah, kakršna je slovenska, pa je prostovoljno organiziranje državljanov. Vzgoja v socialni pravičnosti lahko posameznike razvije v osebe z zavestjo za skupnost. Zavest odgovornosti in sposobnost povezovanja za skupno dobro lahko upravičeno imenujemo krepost, pa naj gre za spoštovanje verske svobode, za pravico do vzgoje v vrednotah, za izobraževanje in zdravstvo po meri človeka, za zaščito najbolj zapostavljenih v družbi, za spoštovanje vladavine prava in enakopravnosti vseh državljanov pred zakonom, ali pa za skrb za socialno tržno gospodarstvo brez korupcije, monopolov in privilegijev. Tako razumljena socialna pravičnost je danes krvavo potrebna krepost, ki lahko vzpostavi trajne in globoke temelje za demokratično republiko.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.