Osmega junija 1978 je imel ruski pisatelj, disident, zgodovinar ter Nobelov nagrajenec Aleksander Solženicin na univerzi Harvard odmeven nagovor z naslovom A world split apart (Razdeljeni svet), ki je presenetil in razburil ameriško javnost. Sredi hladne vojne, štiri leta po izgonu iz Sovjetske zveze in begunstvu v ZDA, se je prepričani nasprotnik komunizma in socializma nasploh namesto hvale lotil dobronamerne kritike Zahoda. Kaj je izpostavil?
Zaton poguma: Opazil je zmanjšano mero korajže v družbi, najbolj med intelektualci in družbeno elito. Pomanjkanje civilnega poguma je izrecno izpostavil kot prvo znamenje dekadence.
Primat užitka: Že biologija dokazuje, da prevelika mera ugodja ni koristna za razvoj živega organizma. Obsodil je socialno državo, ki človeku zagotavlja gmotne dobrine brez lastnega napora, in potrošniško družbo, ki ponuja navidezno srečo s čim večjo izbiro užitkov.
Legalizem: Kjer etika ne presega gole črke zakona, tam uspeva ozračje duhovne povprečnosti, ki hromi človekove najplemenitejše nagibe.
Pojmovanje svobode: Ni razlikovanja v vrednotenju med svobodo za dobra in zla dejanja. Tako prevlada povprečnost pod krinko demokratičnosti. Družba nima obrambnih mehanizmov proti destruktivni sili človeške dekadence.
Mediji: Dopušča se izkrivljanje, senzacionalistično poročanje, osnovano na govoricah in ugibanjih. Pravica do vsakršne informacije je lažno geslo lažne dobe. Človek, ki živi smisla polno življenje, ne potrebuje odvečnega in obremenjujočega toka informacij.
Več lahko preberete na druzina.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
