T. Rode, Družina: Nagradi ob rob

10

V zadnjih dneh so mediji kulturnega in političnega establišmenta dvignili glas proti odločitvi upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je eno od nagrad namenil Jožetu Možini za film Pedro Opeka, dober prijatelj. Če bi konflikt ostal na ravni nestrinjanja o proceduralni korektnosti, bi zadevo gladko prepustili tehničnim poznavalcem in se z njo ne bi več ukvarjali. Pa ni. Dvomom o zakonitosti izbora je sledil ideološko obarvani napad na scenarista filma – z insinuacijami, češ ali je izpostavljeni javni delavec in opredeljeni katoličan lahko prejemnik nagrade, takoj za tem na sam izdelek, češ, saj ne gre za dokumentarni film, temveč le za reportažo, ob koncu pa so se razni medijski glasovi lotili tudi glavnega lika filma – z namigovanji, da kot katoliški misijonar Opeka revežem sicer pomaga, jim pa tudi »vsiljuje« svojo vero, kar naj bi mu jemalo verodostojnost. Vse to pa je nadkrilil očitek, da tovrstni dokumentarni film sploh ni umetnost in zato s Prešernovo nagrado ne more imeti nobene zveze.

Ali film o Petru Opeki, na katerega se je množično in z navdušenjem odzval velik del slovenske javnosti, res ni umetnost? Kaj pa je potem npr. družbenokritični dokumentarni filmi Micheala Moora? Zanimivo, da Akademija filmskih umetnosti in znanosti v ZDA podeljuje oskarje za dokumentarni film že od leta 1942. Že hiter pregled prejemnikov za ta žanr pokaže, da bi vanj mirno umestili tudi Možinov film o Opeki.

Res je, množični odziv ni kriterij za umetniško kakovost, vendar ekscentričnost in elitizem tudi ne.

Več lahko preberete v Družini.


10 KOMENTARJI

  1. Vsakomur je jasno, da Opeka revežem pomaga zato, da jim potem – na temelju njihove hvaležnosti in občutka dolžnosti – vsiljuje svojo vero. Gre torej za grdo manipulacijo. Ampak to že od pamtiveka počnejo misijonarji vseh ver in ideologij, tako da …

    • No , pa smo – verjetno – pri srži problema !
      Kje pa je bilo kaj rečeno ,ali napisano , da jim vsiljuje svojo vero ? Ali jih je prisilil?
      Zelo jim je izboljšal življenje , pa se je morda marsikdo – tudi iz hvaležnosti – pridružil tudi v veri ! Ali je vera tako negativna ?Če veruješ v eno dobroto ….v osebno poštenje……
      Iz Vašega pisanja pa veje eno sovraštvo …..zakaj pa ? Kaj pa je narobe s hvaležnostjo in dolžnostjo ??
      Ja , kje pa živite ? ” Misijonarji vseh ver in ideologij ” ? Torej ste ateistka ? Kaj pa je ateizem ? Vera v denar in ideologija – verujete v nič in vse je dovoljeno.

    • Tudi če bi vedeli, da bi s tem koga “pridobili za svojo ideologijo” (kaj šele, če ne bi imeli tega zagotovila!!!): bi Vi, ga. Daša, bili pripravljeni živeti na smetišču, v istih pogojih kot ostali smetiščarji?

    • Daša, ko bi nam vsaj naši komunisti na tak način vsiljevali svojo ideologijo. Skozi črna očala je pač vse črno. Bog pomagaj.

    • Daša, če si sama karkoli storila za Opekove reveže, ali pa za kake druge, vključno Slovenske, imaš pravico tako govorit, če pa samo pišeš komentarje, pa te pravice nimaš.

    • Če bi s tujim denarjem “pomagal” tem ljudem. Sam ne bi nič delal, ampak bi jim pral samo možgane in od njihovih rezultatov dela pobiral 60% davke, od kupovanja pa cca 25% davek, potem bi bil tipičen neo-komunist.

  2. Zakaj pa ne bi smeli biti ljudje pozitivno naravnani in drug drugemu pomagati, da se rešimo stiske, nesposobnosti ustvarjalnega dela, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja?

    Zakaj bi bilo to tudi prepovedano Petru Opeki?

    Zakaj imajo nekateri odklonilen odnos do najplemenitejših človekovih vrednot?

  3. Bistvo misijona je v celoti človeku pomagati, da postane samostojen in boljši človek tako v odnosu z Bogom kot v odnosu z drugimi ljudmi.

    Največ škode naredimo revežem, če jim prinašamo denar in dobrine. To si prisvoji njihova mafija ( elita).

    R. Sirico pravi, da je “dobrodelna” pomoč zadnjih 100 let ( ki ni misijonarska pomoč, kjer ljudi učimo novih znanj, delati) nič drugega kot prenos denarja od revežev iz bogatih držav ( ki darujejo) k bogatim v revnih državah ( mafija).

  4. V socialističnih državah pa je podobno zlorabljen pojem solidarnosti:
    denar gre s pomočjo davkov, prisile od revnih delavcev k bogati birokraciji in mafiji. Le da je to nacionalni šport, nacionalna, provincialna korupcija.

    Medtem, ko je “Pomoč revnim državam” mednarodni socializem ali mednarodna korupcija.

Comments are closed.