T. Mamić, PlanetSiol: Zakaj je bil umorjen bodoči svetnik

2

Za smrt svetniškega kandidata Filipa Terčelja, ki so ga preganjali in zapirali tako fašisti kot tudi nacisti in komunisti, je odgovornih deset likvidatorjev, so povedali na simpoziju v Ajdovščini.

Pesnik, pisatelj, priljubljeni mladinski voditelj in duhovnik Filip Terčelj je bil umorjen v bližini Davče januarja 1946. Veliko let so se ljudje spraševali, kdo in zakaj je umoril tega priljubljenega duhovnika, ki je v medvojni Ljubljani ves čas vojne finančno podpiral Osvobodilno fronto.

Deseterica likvidatorjev

Terenske raziskave mag. Bogdana Vidmarja in brskanje po arhivih so dali odgovor, da so Terčelja mučili domači likvidatorji, ki jih je bilo kar deset, pri umoru v Štulčevi grapi pa sta bila verjetno samo dva. Partizanski imeni morilcev sta po več pričevanjih Opečeni Janez in Marinko, drugih imen likvidatorjev pa Vidmar ni razkril. Resnica je na dan skozi leta prihajala postopoma. Včasih so se priče razgovorile ob pogrebih likvidatorjev ali, če so kaj več popili, v gostilni, je povedal Vidmar. Mnogi pa se še danes bojijo govoriti in zaradi zagovornikov revolucije še dandanes doživljajo različne pritiske, je povedala učiteljica Marija Gasser.

Zakaj so Terčelja umorili

Mogoča motiva umora sta po mnenju Vidmarja dva, povezana pa sta tudi z ukazom za likvidacijo. Terčelj in Franc Krašna sta bila priljubljena duhovnika, ki sta se zavzela za izginule domačine med vojno in za po vojni izgnane vaščane. Zato je mogoče, da so ju ubili domači partijci, ki so se bali, da bi v Ljubljani izvedeli za njihove zločine. Druga možnost pa je, da je ukaz prišel z vrha, iz Ljubljane. Terčelj je bil namreč novi oblasti nevaren, saj ni imel nobenega madeža, med ljudmi je bil priljubljen in se je s prošnjo za pomoč zaradi preganjanja obrnil na prijatelja, pisatelja Franceta Bevka.

Tajni vatikanski arhivi

Terčelj je imel kot kulturnik in eden od voditeljev protifašističnega odpora na Goriškem v letih pred drugo svetovno vojno veliko stikov s primorskimi intelektualci. O tem govorijo tudi dokumenti, ki jih je skupina primorskih zgodovinarjev našla lani v tajnih vatikanskih arhivih. Mag. Renato Podbersič je pojasnil, da se je v desetletju pred drugo vojno Vatikan bolj povezal z italijansko fašistično oblastjo. Ta pa je Terčelju očitala “tajno vohunsko delovanje”, v nos pa jim je šlo tudi, da je “med mladimi širil ideje proti režimu in oblasti”.

Več lahko preberete na Planet Siol.


2 KOMENTARJI

  1. Zanimivo je, koliko časa so potrebovali, da so Terčelju, nesporno narodnemu buditelju med Primorci, postavili spomenik v Ajdovščini, postavitvi pa je najbolj nasprotoval prav župab Marjan Poljšak.
    http://www.rtvslo.si/slovenija/v-ajdovscini-bodo-postavili-spomenik-narodnemu-buditelju-tercelju/224983
    Očitno je bilo za nekatere res sporno to, da so Terčelja ubili komunisti, torej je "nekaj moral imeti na vesti" in le ni bil tako "antifašist"… S tem se nedvomno razkrije pošastna logika postkomunistov: če so ga ubili "naši", je zagotovo zločinec.

  2. Seveda pa Tino Mamić, tako kot ponavadi, v imenu (zelo površne) objektivnosti, v svoje članke praviloma nakapna nekaj kapljic strupa. Zaključek članka, kjer avtor citira Podberšiča o “spregi” Vatikana s fašizmom, je tipičen Mamićev vložek, ki površnega bralca manipulira. Takšno lahkotno pisanje, brez da bi vsaj z dvema stavkoma skušal ujeti duh časa in umeščenost Vatikana v njem, res ne more prinesti nič novega.

Comments are closed.