T. Mamić, PlanetSiol: Novinarji na Roško

2

Kar je Slovenija v političnem smislu začela doživljati ravno v teh dneh pred četrt stoletja, se danes dogaja s slovenskim novinarstvom.
Slovenija, ki je bila leta 1988 na tleh zaradi gospodarske krize, je potrebovala samo povod, da svoje nezadovoljstvo izrazi na ves glas. Vžig zažigalne vrvice pred polnim sodom smodnika je bila takrat aretacija četverice. Janša, Borštnar, Tasić in Zavrl ali JBTZ. To pišem, ker se otroci o tem v šolah skorajda ne učijo. Ko je sod eksplodiral, je umrla diktatura (komunizem) in razpadla država (Jugoslavija).

Danes se to dogaja v medijskem prostoru. Mediji, posebej tiskani, ki se jim težave zaradi upada branosti (gledanosti, poslušanosti) večajo iz leta v leto, so se znašli v slepi ulici. V tej brezizhodnosti so se medijski lastniki odločili, da bodo novinarje prisilili v spremembo statusa. Pravzaprav mediji že leta raje sodelujejo z novinarji, ki imajo status samostojnih novinarjev (podobno kot samostojni kulturni delavci), kot da bi jih zaposlili za nedoločen čas. A šele danes, ko je zaradi drastičnega upada naklad vrag odnesel šalo, bo tovrstno sodelovanje postalo splošno pravilo. Ponekod so to že storili, drugod to napovedujejo ali o tem razmišljajo. Večkrat sem že slišal od poznavalcev, kako napovedujejo, da bo do jeseni medijska krajina povsem spremenjena. Desetine novinarjev naj bi ostale brez službe, precej več pa brez redne zaposlitve. Roko na srce, v gospodarstvu ni nič drugače. Redno zaposleni delavci so dragi in zaščiteni, zato podjetja namesto zaposlitev sklepajo pogodbe s samostojnimi podjetniki. Obvoz je s stališča delodajalca povsem logičen, saj se delavec za nedoločen čas za manjše podjetnike v težavah lahko hitro spremeni v mlinski kamen za vratom. Sindikati, ki neusmiljeno vztrajajo pri popolni zaščiti redno zaposlenih delavcev, so ostali le še zagovorniki slovenske elite srednjega sloja: srečnežev, ki so zaposleni v javni upravi. Verjetno ni treba pojasnjevati, da račun potratnega javnega sektorja plačujejo vsi drugi zaposleni državljani.

Zanimivo, da se le redkokdo vpraša, zakaj so mediji prišli v tako krizo. Upad tiskanih naklad je namreč v Sloveniji veliko večji kot v tujini. Le zakaj? Vprašanje je tudi, zakaj v taki krizi naklada Reporterju sploh ne pada, Družini in Ognjišču pa le malenkostno. Nihče od lastnikov ne pove, koliko ljudi je odpovedalo časopisje in hkrati povedalo, da je glavni razlog neobjektivnost.

Več: PlanetSiol


2 KOMENTARJI

  1. Slovenska medijska srenja, je bila tako enobarvna in neobjektivna, da si je s tem skopala jamo. Že nekaj let ne berem več Dela, Nedeljskega, Mladine, ker že naslovi izdaj teh tiskanih medijev zaudarjajo po enostranskosti in navijaštvu. Podobno se bo zgodilo tudi z elektronskimi mediji. Fakulteta, ki šola novinarje je povsem neverodostojna in izrazito levo navijaška. Na njej se ne učijo kako kakovostno prenašati dnevna sporočila, ampak, kako jih potvarjati. Temu pa ni kriva le FDV, ampak tudi delodajalci, ki nimajo izostrenega čuta za objektivnost. Treba je vedeti, da bombastične novice ne dosegajo več tistih razburljivih rezultatov, kot so jih nekoč.Mediji se bodo morali moralno očistiti, če bodo še lahko služili svojemu namenu.

Comments are closed.