T. Mamić, PlanetSiol: Koga moti Jože Možina

22
139

Odstop komisarjev za scenske umetnosti samo zato, ker nekdo drug ne deli z njimi enakega mnenja, je otročarija.

Ali pobalinstvo, kot si ga je privoščila temačna Makarovičeva pred leti na podelitvi Prešernove. Makarovičeva, ki ji smisla za dramatičnost ne moremo odrekati, je s svojim lenobno vzvišenim zamahom roke in besedami “nagrado seveda zavračam” pred televizijo vsaj šokirala.

Že videno

Še bolj pa na zdajšnjo evforijo zaradi nagrade, ki jo bo prejel Jože Možina, spominja dogajanje, nastrojeno proti podelitvi Prešernove nagrade slikarju Marku Rupniku. Tudi njegovega dela slovenski kritiki in kulturniki niso poznali. Saj si ga niso šli ogledat. Zato so morali iz Ljubljane organizirati posebno letalo za Rim, da so slovensko kulturniško elito prepričali v to, kar je svet že poznal.

A ne glede na to, Rupnik še naprej ostaja nepomemben za slovensko kulturniško srenjo in medije. Čeprav je njegova dela videlo že več ljudi kot vse druge slovenske umetnine skupaj. V Ljubljani to ne šteje veliko. Kaj pa je najbolj moteče pri Rupniku? “Malenkost”, da ni le slikar, ampak tudi – duhovnik.

Ignoranti

Tudi film Jožeta Možine so na festivalu slovenskega filma člani komisije povsem ignorirali. Tako kot odstopljeni komisarji. Filma niso niti obravnavali. Dva sta dvorano zapustila že na samem začetku po nekaj minutah. Tisti, ki se je naslednje pol ure zabaval s telefončkom, pa je nato ven zvabil še preostala dva člana. Med 18 (osemnajstimi) podeljenimi nagradami film o Opeki ni dobil niti ene. Malce čudno. Pa ne samo zato, ker ga je na nacionalni televiziji videla četrtina Slovencev. Ampak zato, ker je dobil zatem kar nekaj nagrad na mednarodnih festivalih. Najboljši dokumentarni film, najboljši okoljsko naravnan dokumentarec, nagrada za režijo, nagrada za odličnost. Hollywood, Vancouver, St. Tropez, Džakarta. V zadnji je dobil nagrado, medtem ko je Robert Redford s filmom Jez 999 ostal brez nje.

Zakaj? Spet je posredi “malenkost”, saj je svetovno znani misijonar Pedro Opeka tudi – duhovnik. Pa še sin domobranca, ki se je rešil smrti tik pred breznom. To nekatere še posebej boli. Naj uporabimo frazo nekega drugega po vsem širnem svetu znanega in priljubljenega Slovenca. To je drugorazredna tema. Jože Možina je lahko vesel, da se piše leto ’14 in ne ’41.

Več lahko preberete na PlanetSiol.


22 KOMENTARJI

  1. V zadnjih dneh se še posebej kaže, da je del naroda dejansko civilizacijsko pohabljen. Tole z Možino je dejansko vrh ledene gore.

  2. Ko del naslovne kulturne elita ignorira človekoljubje in dobroto, kot plemeniti dejanji,na katerih temelji kultura, nehote razgali pred javnostjo, kulturno in duhovno revščino ter nevrednostno zablodo.

    Zakaj ne spoštujejo, da je kultura, prostor za plemenitenje človekoljubnih čustev in vrednot?!

  3. Verjetno največjo napako delamo, ker se sekiramo za njihove reakcije. Država plačuje te njihove izpade. Gre za člane orkestra, ki mu dirigira Milan Kučan. Ne pretiravam, če napišem, da je njihovo prepričanje, da so od neba določeni za prejemanje državnih sredstev. Včeraj sem gledal “komisijo Eve Irgl”. Izjave ultralevičarskega dela komisije, v katerem prednjači “dramska igralka” Potrata, so do neba vpijoč škandal. Sprašujem te pokvarjence: komisija ni kraj, kjer bi se sprejemale odločitve glede človekovih pravic. Parlament prav tako ni pravi kraj za to. Na vladi nimajo časa. Mediji so preveč zasedeni z dnevnim manipuliranjem. Pravosodje je samo zaznamovano s kršitvijo človekovih pravic (pa ja ne bodo sebe ovajli?!). Skratka, sprašujem, kdo je ta, ki bo popravil medvojne in povojne krivice, ki jih je storil zločinski sistem? In kdo je ta, ki bo spremenil šolske učbenike, ki imajo eno kratko poglavje o slovenski osamosvojitvi in temu namenjeno (saj ne boste verjeli) eno celo šolsko uro (proti koncu šolskega pouka)?
    Kdo je ta, gospa Potrata? Mi lahko to poveste v enem stavku?

  4. To ” vrednostno sekiranje” ima globlji pomen. Za obe strani.

    Za tiste, ki so zgroženi zaradi nečlovekoljubjem nekaterih, da se ga še močneje oprimejo.

    Za tiste, ki jim je nečlovekoljubje življenjski sopotnik pa, da končno uvidijo, da bi lahko bili v življenju sami in soljudje srečnejši, če bi se opredelili za človekoljubje. Zakaj pa bi širili zlo, ko pa je prijetneje širiti človekoljubje?!

    v spreobrnjenje je potrebno vedno verjeti!

  5. Konkretneje: Za tiste, ki so zgroženi nad nečlovekoljubjem nekaterih, da se še krepkeje oprimejo človekoljubja.

  6. G. Rupnik je poleg tega, da je velik umetnik tudi velik človek.
    Mračna Makarovička je pa samo velika umetnica, kot človek je pa NULA !!!

  7. Koliko mlatenja prazne slame, tako v članku kot v komentarjih!
    Vse skupaj je ena sama politikantska brozga najslabše vrste. Prešeren se obrača v grobu.
    Ta gonja proti komisiji, ki je odstopila, vse preveč spominja na gonje proti nekaterim ustvarjalcem pod komunizmom. Proti knjigam, gledališčem, filmom, ki niso bili po godu oblasti, so naščuvali delavce kake tovarne, da so protestirali proti delom, ki jih ti niso ne videli ne prebrali (danes bi to počeli na internetu). Pa tudi, če bi prebrali in videli, ti delavci niso bili kompetentni, da bi sodili o kvaliteti in pomembnosti teh del. Tudi vsi ti, ki imajo toliko povedati, da si Možina zasluži nagrado niso kompetentni, da bi lahko sodili, kaj šele odločali o tem.

    Zamislimo si situacijo, da bi tako nagrado podeljevali pred 170 leti. Strokovna komisija bi predlagala Prešerna, UO pa bi nagrado za literaturo podelila Slomšku. Komisija bi seveda protestno odstopila, užaljeni narod pa bi jo napadal, saj je Slomškova poezija vendar veliko bliže narodu, bolj poduhovljena in poučna. Danes vemo, da bi ga polomil užaljeni narod in ne strokovna komisija. Pomen in kvaliteto Prešernovih poezij ni spoznal narod, ampak literarni strokovnjaki, pa še ti 20 let po pesnikovi smrti. Zato je sklicevanje na gledanost filma povsem irelevantno za njegovo kvaliteto.

    Predvsem Možinov film ne bi smel biti predlagan za Prešernovo nagrado in so se predlagatelji osmešili s tem. Prešernove nagrade se podeljujejo za umetniške dosežke, film, o katerem govorimo pa ni umetniško delo, še tv dokumentarec bi mu težko rekli, prej gre za novinarsko reportažo. Predlagatelji nimajo pojma, kaj je umetniški dokumentarec in verjetno nobenega niti videli niso, tudi Možina ne. Recimo: kdor vsaj površno pozna zgodovino dokumentarnega filma, mora poznati film Dež. Film prikazuje, kako pada dež in nič drugega. Še bolj slaven je film Mož s kamero, ki prikazuje samo to, kako se Moskovčani zjutraj zbudijo, čez dan počnejo vse mogoče in gredo spat. Pred kakima dvema letoma so na ljubljanskem Life festivalu pokazali film Prah, govori o navadnem prahu in ni ne znanstven ne poučen film. Film je dobival nagrade na bolj prestižnih festivalih kot Možinov in objave v najpomembnejših filmskih revijah. Navedel sem nekaj res drastičnih primerov, da bi bilo bolj jasno o čem je govor.

    To pa, kar se gremo mi, je samo ena velika šentflorjanska mizerija.

    • Tone, ti ne razumeš nič. Popolnoma nič. Res si malo trd, da v vsej tvoji umetniški razgledanosti v odstopu tako imenovane strokovne komisije ne opaziš dnevne politike. Doslej sem mislil, da si malo pokvarjen, zdaj vidim, da si naiven.

    • Kje naj bi opazil dnevno politiko? Če verjamem, da je, še ne pomeni, da sem jo opazil. Če opaziš nekaj, česar v resnici ni videti, pomeni, da imaš privid.

    • Vsak človek, ki ima kako šolo ali kvalifikacijo in izkušnje, je strokovnjak na svojem področju, čeprav samo majhen. Predstavljaj si, da te nekdo povabi kot strokovnjaka, da mu pomagaš pri odločitvi. Ti poveš svoje mnenje, oni, ki te je povabil, pa odloči po svoje, kot da tvoje strokovno mnenje nič ne velja. Kako se boš počutil? Izigranega, ponižanega, preziranega. Če si šleva, boš to molče požrl, če si pokončnega karakterja, in če verjameš v svojo strokovnost, boš protestiral. Nobene dnevne politike ni treba, tu gre za čisto človeške reči. Tu gre ravno za upor proti dnevnopolitični, volonterski odločitvi.

      Sedaj je treba vklopiti samo še malo etične drže in prezreti, da se je dnevnopolitični voluntarizem slučajno odločil za nekaj, kar je tebi všeč. Če oblasti to pride v navado, se bo naslednjič dnevnopolitično odločila za nekaj, kar ti ne bo všeč. Samo proti temu sem in nič drugega.

    • Tonček, se mi zdi, da ti o filmu nimaš pojma ampak si v nekem levem časniku prebral ono modrovanje o dokumentarnem filmu in sedaj nakladaš. Ameri bi rekli bikov drek.

    • Tone, vi tako dolge govore pišete – upam, da ne zastonj. Ne delujete mi kot altruist, ali pač.
      Nekaj me zanima o filmu Dež. Ali je montaža linearna?

      • Filma očitno ne poznaš in provokatorjem načeloma ne odgovarjam, ampak naj bo. Film Dež ni montiran linearno, ker je bil posnet in montiram na 35 mm filmskem traku.

        • Tonček, jasno, da sebi ne odgovarjaš, ker le provociraš, pa še to tako slabo, da se moraš ponavljati.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite