Slovenija, nekdanja najboljša evropska učenka, ki je bila leta 2004 po oceni poznavalcev edina pripravljena nova članica, je bila v zadnjega četrt stoletja ena najbolj proevropskih držav.
To že leta dokazujejo mnoge javnomnenjske raziskave, še najbolj Evrobarometer.
Evroskepticizma, ki ga običajno zasledimo na skrajni levici in skrajni desnici v praktično vseh evropskih državah, na sončni strani Alp v času demokracije praktično nikoli ni bilo. Še nekoč protievropska komunistična partija (ZKS) je leta 1989 pod vodstvom Milana Kučana svoj časnik Komunist preimenovala v Evropa zdaj!. To je bilo takrat, ko so se ljudje potem delali norca in rekli, da bi morali črko z izpustiti. In, mimogrede, prav ta slogan si je pred dnevi za svoje ime nadela zveza devetih slovenskih društev v Bosni in Hercegovini.
Kdor ima dober spomin, se bo sicer spomnil, da se je sredi zadnjega desetletja prejšnjega tisočletja za kratek čas z evroskepticizmom spogledovala SLS. A to je bil le preblisk v njihovi odločni proevropski politiki. Drugi politični voditelji so bili vedno proevropski.
Evropo bi lahko pogrešali kvečjemu v medijih, saj je EU precej obrobna tema. Razen, ko gre za (ne)upravičeno kritiziranje evrokracije. A v tej oddaljenosti od Bruslja niso slovenski mediji v evropskem prostoru prav nobena izjema. Evropski projekt, ki je prvi v zgodovini preprečil vojskovanje v Evropi, pač ni zanimiv tako kot sama vojna.
Več: PlanetSiol
