T. Mamič, PlanetSiol: Duhovniki in geji

32
207

Gejevski lobi obstaja tudi v Cerkvi na Slovenskem. Čeprav šteje samo nekaj deset ljudi, ima razmeroma veliko (nevidno) moč.
Uradna Cerkev je do zdaj skušala skrivati perverznosti in kriminal, kar se je precej obneslo. A samo kratkoročno. Dolgoročno je to mlinski kamen za vratom, kar dokazujejo nekatere ameriške škofije, ki so se jim najprej spraznile cerkve, potem pa še denarnica.

Žrtve lobija so dobri duhovniki

Največja škoda se z molkom in sprenevedanjem dela dobrim duhovnikom, ki ostajajo povsem v senci afer. O njihovem delu nihče ne govori, kaj šele da bi o tem pisali mediji. Pošteni duhovniki postajajo resignirani, saj se zdi, da je moč gejevskega lobija v kolarjih nepremagljiva.

Povsem smo prepričani, da velika večina slovenskih duhovnikov svoje delo opravlja iskreno in pošteno. Kot odposlanstvo, pri katerem moč črpajo tudi iz celibata, neporočenosti. Ravno tu pa se vidi sprevrženost njihovih gejevskih kolegov, ki so najvarneje skriti prav v talarju (ker v Sloveniji nimamo v šolah pouka o verstvih, naj pojasnimo, da je talar črna duhovniška kuta, kolar pa beli duhovniški ovratnik).

Vsak duhovnik je obljubil spoštovanje spolne vzdržnosti. Po našem prepričanju se večina tega drži. Pa čeprav to ni niti najmanj lahko. A vzdržnost velja tudi za duhovnike s homoseksualnim nagnjenjem. Tudi večina teh se, po našem osebnem prepričanju, celibata drži. Že pokojni psiholog in duhovnik dr. Anton Trstenjak je v predavalnici teološke fakultete bodoče duhovnike šokiral, ko jim je povedal, da med njimi v predavalnici sedi tudi nekaj homoseksualno čutečih bogoslovcev. Statistika je pač neizprosna.

Kdo je v gejevskem lobiju

Ko vatikanisti govorijo o gejevskem lobiju v Vatikanu, vanj štejejo tri vrste ljudi. Spolno aktivne geje, spolno vzdržne homoseksualce in heteroseksualce, ki jih zaradi različnih zadev aktivni geji držijo v šahu.
Prva kategorija je najbolj razvpita, saj ne gre samo za ljudi, ki bi občasno spali z istim partnerjem. Tu so promiskuiteta, nenehno menjavanje partnerjev, povezanost s prostitucijo in velikansko porabljanje denarja. Med njimi so tudi pedofili. Tudi v Sloveniji. Pred leti je enega od pomembnih slovenskih članov lobija umorila (ali pa je bil prisiljen narediti samomor) mafija v neki tuji državi, v javnost pa ni prišlo praktično nič.

Slovenska Cerkev se je zavila v molk. Govori se, da so določeni duhovniki za neobjavo informacij plačali. Člani lobija so brez vsakih vrednot, saj je duhovništvo zanje le krinka. Tesno sodelujejo in prijateljujejo s svojimi gejevskimi “brati”, ki so lahko komunisti, tajkuni ali mafijci. Svetovni nazor pri njih ne igra nobene vloge, saj so tako kot stari Grki prepričani, da je homoseksualnost višja raven ljubezni, ki je heteroseksualec nikdar ne zmore doseči. Temu bi v nekem smislu lahko rekli celo rasizem, saj se imajo za neke vrste nadljudi.

Druga kategorija, v kateri so spolno vzdržni homoseksualci, je tiha skupina, ki zaradi narave stvari o tem ne more javno govoriti. Čeprav ne podpira lobija in mu v svojem bistvu nasprotuje. Čeprav so med njimi svetniške osebnosti. V naši družbi, ki je sicer opredeljena kot strpna do istospolno usmerjenih ljudi, je namreč tovrstna enakopravnost samo na papirju. Tudi v Cerkvi – katekizem o homoseksualcih govori kot o ljudeh, ki si niso sami zbrali spolne usmerjenosti in jim mora Cerkev zato posvečati posebno skrb. Homoseksualec v slovenski družbi zelo težko pove, da je drugačen, zato je ta kategorija zelo ranljiva in velikokrat v primežu izsiljevanj in podtikanj prvokategornikov.

Več: Planet Siol

32 KOMENTARJI

  1. T. Mamić: “Tudi nekateri škofje imajo zvezane roke, saj vedo preveč … ”

    Izjava, ki je bila podkrepljena s primerom, mora pretresti vse vernik katoliške Cerkve v Sloveniji. Pa jih bo?

  2. Ne vem če ima celibat kaj opraviti s homoseksulanostjo. Zdi se da je to spet nekaj po slovensko: najti nek predpis ali zaobljubo, ki je na videz kršena, pa četudi si izmisliš obtožbo.

  3. Zanimivo je tudi, da so gejevski aktivisti tiho kot miške, ko gre za gejevski lobi znotraj Cerkve – nič ne branijo tega lobija.

  4. Menim, da gejevski lobi preprečuje, da bi se smeli duhovniki tudi poročiti in imeti družino.

  5. Glede problema pedofilije v Cerkvi, je bil že pred časom zelo nazoren in prepričljiv dr. Stres. Povedal je, da je v (uradni) Cerkvi resnično velika pripravljenost in volja po razčiščenju tega modernega družbenega raka. Žal pa žrtve in njihovi svojci (razumljivo) prevečkrat vtrajajo pri anonimnosti, s čimer močno otežujejio razčiščvanje čisto določenih zločinov.

    Glede homoseksualnosti v Cerkvi pa je to čisto interna stvar Cerkve. Zato so tudi škandali samo interni (tega nekateri provokatorji, ki so sami homosekcualci, ne prenašajo). Po mojem občutku je homoseksualnih duhovnikov še veliko več kot se ‘uradno’ ocenjuje. To je čisto moje spoznanje: homoseksualni ljudje – zlasti moški – niso ustvarjeni brez smisla. Ker poznajo obe duši, so veliko bolj komunikativni kot heteroseksualni ljudje. Poklici kot so duhovnik, moderator, filmski igralec, razni šovmeni, spiker, zdravnik, frizer ipd. naravnost zahteva komunikativno osebo. Taka oseba se ljudem tudi priljubi. Če človk sprejme svojo drugačnost in je ne zlorablja, je sprejemljiv, torej božji človek.

  6. Najboljši dokaz obstoja tega lobija v Cerkvi na slovenskem je ta, da Cerkveni mediji o homohereziji in homolobiju ničesar ne pravijo. Niti črke o duhovniku dr. Dariusz Okotu in homohereziji…

  7. Po mojem mnenju in mnenju tistih, s katerimi se pogovarjam, bi odprava celibta onemogočila gejevski lobi in postavila družino iz svetega pisma na prvo mesto.

    Odpravljeno bi bilo tudi pedofilstvo.

    • Kar se tiče pedofilije in družine, tvoje mnenje najbrž ni pravilno, kar lahko vidimo pri protestantih. Pri protestantiskih duhovnikih je pedofilije več – vsaj v ZDA.

      Kar pa se družine tiče – duhovniški poklic ni več samo pridiganje ob nedeljah in maša vsak dan, postaja čedalje zahtevnejši in imeti družino ob tem, je čedalje težje.

  8. Z gejevstvom v duhovniških vrstah, je porušen celibat.

    Če se dovoli ali dopušča gejevstvo, se mora toliko bolj dovoliti ali dopuščati zakonska zveza duhovnika z žensko, ki ima zakramentalno podlago.

  9. Mislim da celibat tu nima prav veliko veze. Sploh ne v primeru homoseksualnosti.

    Bistvo lobija je, da mu ni pomembna vera, pač pa moč, denar in spletke. Po mojem mnenju je homoseksualnost samo njihov način sklepanja vez in poznanstev in vzvod za možnost izsiljevanja. Homoseksualost sama po sebi ni zločin. Jaz je ne smatram niti kot deformacijo, podobno kot je napisal Lucijan.

    Zelo pomembno se mi zdi, da bi bili “običajni” verniki popolnoma strpni do nekoga, ki je homoseksualno usmerjen ali pa ima kakšne druge grehe iz preteklosti. Na ta način lobi izgubi izsiljevalsko moč do posameznika in stvari se lahko pojasnijo, razčistijo in popravijo.

    Ampak do spletkarskega lobija pa ne sme biti nobene milosti. Njegovo delovanje je treba razčistit za vsako ceno.

    • Pa če bi celibat ukinili, bi bila to diskriminacija do homoseksualnih duhovnikov. Zanje bi še vedno veljal skupaj z vso vzdržnostjo.

  10. Ne, to radite vi koji podržavate pedere (a kako reče bivši predsjednik američke udruge seksualaca i deklarirani pedofil Torstad je rekao “U svakom pederu čuči jedan mali pedofil”.
    Na žalost, američki gay pokret koji je snažno podržavao pedofiliju se osamdesetih, suočen s optužbama za zlostavljanje djece, distancirao se od svoje braće pedofila (a zapravo je težište pokreta bilo na pedofilji i seksu s djecom u sedamdesetima, i legalizaciji “prava djece na seksualno samoopredjeljenje”).
    Ukratko, problem nije u crkvi nego u pederima. Oni bi i da nema crkve i dalje bili pederi i pipali dječake, možda bi bili učitelji i vođe izviđača.
    Da pak u crkvi nema pedera crkva ne bi imala ni problema. Jer dječake pipaju pederi, a ne svećenici. Odnosno, za glupe: nitko ne pipa dječake jer je svećenik, nego jer je peder.

  11. Vendar pa je še danes več diskriminacije, ker je več duhovnikov, ki bi se poročili, če bi se smeli.

    Poleg tega pa bi z odpravo celibata rešil problem pomanjkanja duhovnikov.

  12. Vendar pa je še danes več diskriminacije, ker je več duhovnikov, ki bi se poročili, če bi se smeli.

    Poleg tega pa bi z odpravo celibata rešili problem pomanjkanja duhovnikov.

  13. Najprej, celibat je enakovreden zakonu!
    Svitase, neumnosti govoriš. Pomanjkanje duhovnikov je problem strupene naravnanosti družbe do vsega kar je sveto. V razkrajanju svetih stvari, pa je zelo težko dojeti duhovne resničnosti.

    • Celibat ni enakovreden zakonu!

      Tridentinski cerkveni zbor:

      “Kdor trdi … da ni boljše in bolj osrečujoče ostati v devištvu ali celibatu kakor pa se poročiti, bodi izobčen.”

      Beati immaculati!

  14. In res “homoseksualec, ki ne seksa”??? To je pa res neka nova kategorija. G. Mamič, tudi vam uide bedarija.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite