Vatikan, najmanjša država sveta, ima svoj denar, tiskani dnevnik, lastno vlado, vojsko, policijo, televizijo, železnico, pošto in banko.
Vse je precej miniaturno, prebivalcev je 836, gardistov 135, železniška tira pa sta dva. Na prvi pogled bi tako pomislili, da je vatikanska banka predvsem menjalnica z malo poslovalnico za turiste in numizmatike. A v resnici gre za nekaj precej večjega. Vatikanska banka je velika institucija, zaradi katere zadnje tri papeže precej boli glava.
“Nabožna dela”
Z Zavodom za nabožna dela (IOR), kot se uradno glasi ime vatikanske banke, pa se ukvarjajo tudi številne druge države in njihove tajne službe. Ne nazadnje banka trenutno razpolaga s sedmimi milijardami evrov (podobna številka velja tudi za NLB) vlog na bančnih računih in ima razvpito preteklost. Čeprav je zgodovina ena od najbolj čislanih ved znotraj Vatikana in vsi poudarjajo svoj rod, pa to za IOR ne velja. Banka je nastala šele med drugo svetovno vojno (1942). “Že” ob 40. obletnici (1982) jo je pretresel finančni škandal s propadom Ambrozijanske banke, ki jo je imela v lasti. Šlo je za pranje denarja sicilijanske mafije, sodelovanje s prostozidarsko ložo P2 in škodo 3,5 milijarde dolarjev (če upoštevamo inflacijo, bi to danes pomenilo 6,6 milijarde evrov). IOR si je opral roke, zaradi “moralne odgovornosti” pa je upnikom propadle banke vendarle izplačal četrt milijarde dolarjev (danes bi to pomenilo okoli pol milijarde evrov). Čeprav je od takrat preteklo kar nekaj Tibere, pa se ni kaj dosti spremenilo: pred tremi leti je italijanska finančna policija vatikanski banki zaplenila 23 milijonov evrov zaradi pranja denarja.
Preplah v banki
V sredo pa je papež Frančišek banko IOR podredil svojemu neposrednemu nadzoru in za pregled poslovanja postavil posebno komisijo. Novica je precej glasno odjeknila, saj so jo mnogi po tihem že napovedovali. Papeža Frančiška se je zato vatikanska kurija, ki ima umazane roke, začela bati. Na odločne besede, ki so zahtevale pošteno poslovanje, so bili vatikanski dvorjani navajeni. Zgodilo pa se ni nikoli kaj dosti. Cerkvene spremembe so namreč že pregovorno počasne.
A besede papeža Bergoglia, da “sveti Peter ni imel odprtega bančnega računa” in da je Kristus šel lovit ribe, saj je tako plačal državi davke, so v polkrožni trdnjavi, kjer je sedež IOR-ja, povzročile paniko. Italijanski liberalni časnik Corriere della Sera je že pred dvema tednoma zapisal, da ni več vprašanje ALI, ampak KDAJ.
Vatikanska banka je bila pomembna tema lanskega poročila treh kardinalov, ki je po prepričanju nekaterih vatikanistov sprožila odstop prejšnjega papeža Benedikta XVI. Potem je prišel veliki pok, ko je papež potrdil obstoj gejevskega lobija in napovedal ukrepanje. Le nekaj dni zatem se je lotil tudi banke, saj je imenoval posebnega prelata, ki bo imel vpogled v celotno delo banke. Zdaj je še drugič, glasneje, pokazal, da hoče reforme. Imenoval je komisijo, ki bo pregledala banko od vrha do tal. Petčlansko inšpekcijo bo vodil kardinal Raffaele Farina, ki je pred leti reformiral vatikansko knjižnico in slovite tajne vatikanske arhive. 80-letni vodja komisije, italijanski salezijanec, vatikansko kurijo pozna zelo dobro. Komisija po besedah papeževega tiskovnega predstavnika sicer ne bo komisija, ampak organ, ki bo predlagal reforme. Med preiskovalci je tudi ena predstavnica lepšega spola, ameriška pravnica, kar je mnoge presenetilo. “Papež je izbral žensko, da bo počistila banko IOR,” se je včeraj glasil naslov nekega italijanskega komentarja na to temo.
Več: Planet Siol
