Ko je ura polnoč odbila, v tistem istem trenutku, ko je v neki znani pravljici Pepelka iz princese postala spet služkinja, je miniš še en prvi april. Šal je bilo veliko. Tudi neslanih. In takih, ki smo jih imeli za šale, a smo opolnoči nemo zrli v ekran in nismo nikakor pričakali pojasnila medija, da je šlo za potegavščino. Tako sta Alenka Bratušek in Gregor Virant v enem samem trenutku tri milijone evrov pognala v zrak samo zato, ker sta se bala, da bi neki zakon bil mogoče zavrnjen na referendumom. In sta zato poslala dva milijona ljudi v treh tednih dvakrat na volišča.
Precej cenejše so bile druge prvoaprilske šale. Da je Merklova zanosila, denimo.
Presenečen
Moja napoved o ustanovitvi Moške delavske stranke je marsikoga presenetila. Hvala Bogu tudi nasmejala. Resnično pa nisem pričakoval, da bo tako veliko ljudi idejo jemalo resno tudi po tistem, ko so opazili, da je datum 1. april. Očitno so časi res jako resni in vladna politika povsem neresna.
Povsem resno
Ideje, ki sem jih navedel, niso nove. Mogoče malce komično zvenijo zaradi nerealnosti v današnjem politčnem prostoru. A če bi poslušali psihologe, bi moškim kvotam morali pritrditi. Nenazadnje so moške kvote povsem enako smešne in na trenutke absurdne, kot ženske kvote na volitvah. Je pa pomanjkanje moškosti pri moških resen problem.Tudi tisti, ki ne verjamejo teorijam o pesticidih, ki so povsem onesposobili moškost moških, lahko opazijo, kako je možakov v naši družbi vse manj. To seved ani samo problem moških, ampak tudi žensk. Psihologi ugotavljajo, da si ženska želi moškega, ki je možat, samozavesten in odločen. Nobena ženska si ne želi, da bi imela za partnerja copato. Seveda si želi nežnost in ljubezen, kar pa ni v neskladju z moškostjo moškega.
Ljubljana noče biti prestolnica
Tudi ukinitev Strassbourga in selitev prestolnice iz Bruslja v Prago ni zrasla na mojem zelniku, ampak je stara nekaj let. No, ja, selitev slovenskega glavnega mesta v Postojno je pa res samo moja ideja. Čeprav, roko na srce, bi bila selitev prestolnice v Celje veliko bolj pravična in logična. Ljubljani pa do statusa glavnega mesta ni niti toliko, da bi na gradu izobesili zastavo države, ki ji mesto “prestoluje”. Ljubljani je dovolj, da je Ljubljana. Kaj bi jih torej silili s to vlogo? Poiščimo drugo glavno mesto, zgradimo pasivne stavbe za vsa ministrstva na enem mestu in tako zmanjšajmo stroške državne uprave. To je povsem resen predlog. To je le en od možnik korakov v smeri decentralizma, saj je postala Slovenija bolj centralistična kot Francija. Iz Ljubljane oblastniki ne vidijo nito onkraj obvoznice, kaj šele, da bi opazili, ko je treba kaj narediti za Otlico. Kje je Otlica, boste rekli? To je kraj mnogih lepot, ki pa se z ljubljanske perspektive ne vidi. Zakaj le?
Brez dela ni jela
Še bolj resno pa mislim z vrednotami dela. Mafija, ki je vpletena v vse večje posle z državnim denarjem, je namreč ljudem vzela veselje do dela. Razbohotena javna uprava pa s svojo uravnilovko, ko mnogi delavci celo morajo manj delati, da ne bodo “štrleli ven”, uničuje vsako veselje do dela. Nagrajevanje dobrega dela bi moralo postati prednostna naloga tudi zaradi samozavesti, ki je na sončni strani Alp zelo primanjkuje.
Na prvi pogled je torej napoved o ustanovitvi MDS provaprilska potegavščina, v svojem bistvu pa je sporočilo povsem resnično.
Hvala tudi za vse dobre želje in podporo, ki ste mi jo dali.
Foto: Flickr
