T. Mamić, blog: Bil sem na zajtrku s Titom. Na Bledu.

1

Zgodilo se je konec poletja, ko sem s sinovoma po prelepemu izletu po vršacih pod Triglavom, avto parkiral sredi slovenskega turističnega bisera. S hojo smo si seveda zaslužili obilen zajtrk. Zaradi pomanjkanja časa nismo šli v znano slaščičarno s slovitimi blejskimi paštakremami (ki jih na Kranjskem imenujejo za kremšnite), ampak kar v najbližjo. »Tiger bar«. Dovolj okusno urejen, natakarica pa prijazna. Kava dobra. Paštakrema (ali po kranjsko kremšnita) bi si pridevka »blejska« sicer nikakor ne zaslužila, je pa vendar bila toliko blizu slovenskemu povprečju, da sem jo zmazal. No, ja, mogoče je k temu res veliko pripomogel apetit, ki sem ga prinesel z gora. A pustimo to. Splošna ocena bi bila 3, torej dobro, brez presežnikov, a brez vsakega slabega spomina.

A se je zapletlo, ko sem si šel umit roke vstopil do šanka. Oziroma do točilnega pulta, lepše povedano. Na njem je bila namreč prava pravcata razstava mitoloških fotografij ljubljenega vodje Josipa Broza Tita. Smehljajoča se Tito in Jovanka. Prešerni Broz. V gobelin uvezeni jugoslovanski maršal iz profila. In še nekaj pocukranih fotografij, ki se jih ne bi sramoval niti najboljši svetovni muzej kiča.

Kaj storiti? Mogoče bi pomagalo, da bi na spletu javno objavili črno listo vseh lokalov, kjer slavijo totalitarne simbole.

Več lahko preberete na blogu T. Mamića.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


1 komentar

  1. “Mogoče bi pomagalo, da bi na spletu javno objavili črno listo vseh lokalov, kjer slavijo totalitarne simbole.”

    Ne, ne bi.

    Rekel jim je: »Ta rod se lahko izžene le z molitvijo…
    (Mr 20, 29)

Comments are closed.