T. Kavčič, domovina.je: Domoljubje, omadeževani, a pristni nacionalni interes

8

“Prepričani smo, da je v Sloveniji dovolj domoljubov, do 20.000, in da bi gardo lahko vzpostavili,” sem med branjem knjige slišal reči Aleša Hojsa v Odmevih. Nejeverno sem pogledal v ekran; misli resno ali je to samo njegova iluzija?

Na koga je mislil in koga je nagovarjal? Za potrditev dvoma mi ni bilo potrebno dolgo čakati. Rezultati ankete med študenti, ki jo je izvedla kolegica z Domovine, so pokazali popolnoma drugačno sliko, kot jo je predstavljal Hojs. Ne samo, da 80 % povprašanih zagotovo ne bi šlo v nacionalno gardo, tudi ostalih 20 % mladih večinoma ni bilo povsem navdušenih nad njo.

Domoljubje stvar “zaostalih” desničarjev?

A to spoznanje se nikomur ne bi smelo zdeti čudno. Pred štirinajstimi leti smo ukinili naborniški sistem, zadnje dejanje ob prehodu v moškost, ki je mladim vbrizgalo še prepotrebno dozo domoljubja.

“To vam manjka” in “mi smo se tam nekaj naučili”, redno poslušam od starih nabornikov. In niso se naučili le postiljati postelje, ampak so tudi v praksi začutili, kaj pomeni varovati domovino, biti njen sestavni del.

Za mladega človeka, danes oropanega te izkušnje, bi morda vključitev v nacionalno gardo pomenila korak v smer obuditve patriotskega čuta in domoljubnega zavedanja. Namesto tega pa slovenski mladostnik v vseh mogočih medijih posluša govoričenje, da Slovenija ne potrebuje takšne desničarske paravojske. Kot da bi bilo domoljubje le stvar “zaostalih” desničarjev.

Ti, ki Slovencem odrekajo pravico do domoljubja, so najbrž pozabili, da je tudi “njihov” Ernesto “Che” Guevara v dvorani Združenih narodov vzkliknil: “Patria o muerte!”

Tudi desnica bi lahko storila več …

A za takšno stanje niso krivi samo tisti s politične levice, tudi v letih desne vlade odgovornim ni uspelo v šole uvesti še kako pomembnega predmeta, ki bi otrokom in mladostnikom z zdravimi pristopi v srce zapisal ljubezen do svojega naroda in države.

Več lahko preberete na domovina.je.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


8 KOMENTARJI

  1. Dragi mladi patriotsko misleči pisec ( vsaj domnevam da je glede starosti tako), samo prosim ne pred nami, ki smo to doživeli in komaj preživeli, novim generacijam vsiljevati obveznega služenja vojaškega roka in obramboslovno-ideološke vzgoje ( = poneumljajočega drila) na vse nivo šolanja otrok in mladine. Komaj smo dosegli, da vojskovanje postane zadeva profesionalcev in da imamo civilisti pred tem mir. Tudi v slučaju vojnih razmer, kaj šele v primeru migrantskih problemov.

    • Spomnil sem se- temu “patriotskemu” drilu se je tedaj reklo SLO in DSZ – ali v detajlih tistega novoreka: Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita.

      Sicer posebnega patriotskega predmeta, ki ga zagovarjajo nekateri v naših desnih strankah in katoliških krogih, v predmetnikih zahodnih šol v glavnem ni. Prepričan sem, da je bolje in prav,če je domoljubno ( a obenem svetovljansko!) nastrojen celotni šolski kurikulum, začenši s predmetom maternega jezika in književnosti, pa nato z zgodovino in umetnostjo, tako glasbeno kot likovno.

      Torej gre za to, da gojimo kultiviran kranialni patriotizem za razliko od visceralnega patriotizma ( ki se hitro lahko izrodi v nacionalizem in šovinizem) in militarizacije.

      In še to: zanimivo, da ne samo desnica, celo niti katoliški krogi ne želijo opaziti primanjkljaja versko-etične vzgoje v slovenski šoli. No, to pa ima kot poseben redni del predmetnika šol praktično vsa Evropa razen nas. In primanjkljaj, ki izhaja iz tega, je pa res več kot očiten.

    • Ti si pa res punca.
      Zato bi bilo bolje da se sploh umakneš iz dialoga o tem. Primerjati naborništvo s propagandnim drilom JLA je, no, blago rečeno zavajanje.
      “Vojskovanje domena profesionalcev”… ti res živiš v neki intelektualni vatki. Kot pravim, punca si. Meni je nerodno da od tebe slišim take besede. Vzel si si pravico do besede v teh stvareh.

  2. Če malo širše ocenjujem, pa ne samo novega ” patriotskega” medija Domovina, ampak na splošno novih politično-medijskih iniciativ katoliških laikov in v celoti slovenskega desnega političnega prostora ( tudi Nova TV, Reporter, Demokracija), zaskrbljeno gledam, kako vsaj po moji oceni vsi po vrsti zavijajo v napačno smer.

    Ocenil bi jo kot naklonjenost desnemu tradicionalizmu, vključujoč evroskeptičnost in avtoritarnost.

    To je bistven odklon od krščansko socialne orientacije, podprte ob katoliškem družbenem nauku prvenstveno s personalistično filozofsko mislijo, ki je navdihovala skozi 20 stoletje in ki je Evropo postavljala iz ruševin totalitarizmov. In ki bi jo na slovenskih tleh lahko identificirali zlasti z imeni kot sta Krek in Gosar.

    Vseeno bi svetoval tem ljudem, preden se dokončno odločijo o tem, kako zgrešeno da je to, kar zagovarjajo Merckel in Juncker in sploh zahodne krščanske demokracije in ljudske stranke in se priklonijo Orbanu, poljski protievropski desnici, Zemanu in Ficu ( nemara tudi Putinu?) in pridejo na argumente evropske skrajne desnice ( Strache, AfD, Severna Liga ali Marine le Pen, ki se ji je žal že javno priklonil BM Turk), da dobro razmislijo o svojih nazorih.

    Zna biti namreč, da se znajdejo na napačni strani zgodovine. Vsekakor pa v obzorjih, kjer se s sporočili Evangelija nima kaj početi.

  3. Rdeči in črni fašisti kar tekmujejo kdo bo več tlake in farizejskih zapovedi nabil narodu na grbo. Ti gospodovalci imajo narod za nebogljenega in neumnega in nesamostojnega otroka.

    Dol s socialisti, paraziti, gospodovalci!

  4. Domoljubje niso le zadnje besede te ljubeče besede do svojega doma, svojih soljudi, svojega lepega okolja, ampak tudi tiste prve.

    Te prve pa se potrjujejo sleherni dan. Potem ne bomo brezbrižni, kaj se dogaja z nami in našim okoljem, našim domom, našo Slovenijo. Potrebni so nam konkretni pozitivni zgledi, pa bomo živeli domoljubno.

    Težko je postaviti zid in streho, če nismo zgradili temelja.

  5. Kaj pa storijo konkretnega desni mediji za porast pozitivnega plemenitega čustva – domoljubja, ki nobenemu ne škodi, naši zdravi samozavesti in vrednotnemu življenju pa koristi?!

    Izobešanje zastav, festival domoljubnih pesmi, kritika zoper tiste, ki niso domoljubni – pa smo že končali.

    Kaj pa slovenska kulturna dediščina, zdrava samozavest v odnosih do drugih narodov in držav, krepitev slovenskega gospodarstva, koriščenje domačih proizvodov, slovenska glasba in izrazoslovje v trgovinah , medijih…

    Ko sem Časniku posredoval članek za objavo z naslovom ” Kdaj je lahko prizadeto domoljubno čustvo”, ni bil objavljen. Očitno zato, ker je preveč konkreten in bi se lahko kaj spremenilo.

Comments are closed.