Če premierka Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer vztrajata, da so slovenske javne finance stabilne, potem je nekaj hudo narobe z njunim razmišljanjem ali pa zavajata. Že izjava premierke, ki trdi, da davka na nepremičnine ni mogoče nadomestiti z drugimi ukrepi, kaže, da ima državni proračun več lukenj kot švicarski sir. V pomoč ni niti izjava ministra Čuferja, ki pravi, da smo serijo davčnih dvigov končali, ker je treba umiriti davčno okolje. Z drugimi besedami, slovenske javne finance so napete kot steznik priletne grofice. Le dva krofa sta dovolj, pa bodo šivi dokončno popustili in pokazalo se bo vse preobilje, ki se je čez leta nabralo zaradi izogibanja rekreaciji in nezdrave prehrane.
Pred kakšnimi tremi leti je še bil čas, ko bi se Slovenija lahko spravila v kondicijo z zmerno dieto in prilagojeno postopno stopnjevano vadbo. Za tiste, ki ne razumejo prispodob, to pomeni zmerno varčevanje, postopno racionalizacijo javne uprave in izboljšanje učinkovitosti.
Zdaj bodo na takšen ali drugačen način seveda potrebni bolj drastični ukrepi. Žal je težko verjeti, da bo to v nekaj prihodnjih letih pomagalo gospodarstvu, gotovo pa bo udarilo tako po javni upravi ter zelo verjetno tudi po naših socialnih pravicah.
Če gospa Bratuškova trdi, da država maksimalno varčuje in da tu ni več rezerv, potem jo moram opozoriti, da s tem dobesedno žali gospodarstvo, podjetnike in vse tiste, ki si moramo sami zaslužiti za plačevanje davkov in za svoje preživetje. Žal tudi vse bolj v tem vrstnem redu.
Vsi, ki si sami služimo denar, se dobro zavedamo, da varčevanje, racionalizacija in izboljševanje učinkovitosti ni nekaj, kar narediš vsakih sedem ali deset let, ampak je stalen proces prilagajanja. V Sloveniji je še težji kot marsikje drugje in zato se nam tudi toliko bolj pozna.
Alenka Bratušek bo morala v zelo kratkem času sprejeti odločitev o kratkoročnih ukrepih, ki bodo zmanjšali trenutno preveliko javno upravo, in o dolgoročnih ukrepih, ki bodo odpravili splošno neučinkovitost celotne javne uprave. Če tega ta vlada ne bo storila sama, pa bo to naredila ta ali katera druga vlada po navodilih tujine.
Žal menim, da se kot kratkoročnemu ukrepu ne bo mogoče izogniti splošnemu zmanjšanju mase javnih plač. Pa ne za 2,53 odstotka, kot s ponosom oglašuje naša država, ampak za 10 do 20 odstotkov. Seveda mi je jasno, da zakonodaja ščiti javne plače, a kjer je volja, tam je tudi pot. Vendar pa to seveda ni rešitev slovenskih javnih zagat, ampak le še en krizni ukrep. Kot bo krizni ukrep verjetno kakšno novo zmanjšanje pravic, ki se plačujejo iz obveznega zavarovanja, in siromašenje pokojnin.
Več: Finance
