T. Dominko: Kam bi vlado poslali na informativni dan?

1

Ko se te dni bodoči srednješolci odločajo, kje bi radi nabirali nova znanja v prihodnjih treh, štirih ali petih letih, imajo verjetno s seboj veliko dela. Odgovora na vprašanje, kaj bi radi počeli v življenju, mnogi ne poznajo, ali pa enobarvno odgovorijo, da ne bi počeli ničesar. Prav tako ne poznajo odgovora na vprašanje, kateri poklic ima prihodnost, ampak tega jim niti ne gre zameriti, saj je težko biti jasnoviden. A da ne poznajo odgovora na vprašanje, katera so njihova močna področja, kje so res dobri, kaj jim res leži, to pa težko razumem. Na prvo žogo res.

Če bi vprašali njihove starše, bi verjetno mnogi rekli, da so njihovi otroci super na vseh področjih, obiskovali so namreč različne športne treninge, glasbeno šolo, take in drugačne krožke. Spet drugi bi nam odgovorili, da njihovih otrok preprosto ne zanima ničesar, da bi vse dni igrali računalniške igrice, delo pa jim smrdi že na daleč. Ampak, dragi starši, ste povedali svojim otrokom, da brez vloženega truda, dela ciljev preprosto ne moremo doseči? Ste vsaj poskusili to razložiti? Mnogi verjetno ste, a primerov iz okolja, s katerimi bi to trditev pomagali potrditi, ni bilo lahko najti.

Za primer vzemimo slovensko vlado in glavnino njenih ministrov, pa kaj hitro dobimo občutek, da si lahko plačo človek zasluži z vrtenjem jezika, njegovo delo pa ni pomembno.

Včeraj sem se za hip ali dva ustavila ob gledanju oddaje Tarča na Televiziji Slovenija, ki so jo namenili sanaciji bank in zadnjim menjavam v nadzornem svetu NLB. Danes sem si oddajo še enkrat ogledala v celoti in znova me je začelo jeziti. Ves čas poslušamo iste izjave, ki z realnostjo nimajo nobene zveze. Namreč da je vlada strokovna, premišljena, da dela v skladu z zakonodajo, da je etika visok standard, ki mu sledi, da ne popušča pritiskom iz ozadja. Vsekakor retoriko obvladajo, a to je tudi vse. Poglejmo samo stavek, ki ga je sinoči izrekel državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja: »Zaupanje se ustvarja z delom in rezultati!«. Lep stavek, vsi ga takoj podpišemo. Gospod Dragonja, pa res mislite, da smo volivci tako neumni, da ne vidimo, kako nam nakladate iz dneva v dan?!

Slovenski državni holding je poskrbel za prenovljen nadzorni svet Nove Ljubljanske banke. Vanj ni posadil kogarkoli, v njem niso strokovnjaki iz tujine, s temi je imela vlada že težave, saj so svoje delo nadzornikov preresno jemali. V nadzorni svet je SDH, ki ga vodi Marko Jazbec, ki se na te reči spozna, posadil tri nekdanje zaposlene v NLB. S tem na prvi pogled ni nič narobe. Marsikdo bi rekel, no, ja, saj možje vsaj vedo, kako se stvari streže, banko poznajo do njene obisti. Ja, to res ne bi bil problem, če bi bila banka v času njihovega sodelovanja svetla zvezda na slovenskem bančnem nebu. Pa ni bila. Podeljevali so se slabi krediti, mahinacije so šle ravno prek tujih podružnic, smo slišali včeraj. Pa to slovenske vlade ne moti. No, vsaj Dragonje kot njenega strokovnega člena, kot se je poimenoval sam, ne. Ob dejstvu, da je ta menjava zmotila ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, nekdaj prvega moža KPK (naj si o njem mislimo karkoli), ni ministrska ekipa niti malo trenila z očesom. Ker minister menda tega ni omenil na seji vlade, pač pa je mešanico obžalovanja in jeze izpljunil pred novinarskimi kamerami. Ampak če prav pomislim, tukaj naletimo na nedoslednost. Čeprav vlada ves čas poudarja, da je menjavo izpeljal SDH, katerega neodvisnost jemljejo povsem resno, hkrati pričakuje, da bo minister na seji vlade omenil svoje nezadovoljstvo z odločitvijo SDH. Zakaj pa, gospodje in gospe?

Več lahko preberete na radio.ognjisce.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


1 komentar

Comments are closed.