“Svobodna odločitev posameznika pri nas vedno bolj le ali bo ostal ali naj gre.” (VIDEO)

02 razumevanje svobodeInštitut Nove revije je v sklopu razprav Sedanjost za prihodnost pripravil dobro obiskano in provokativno razpravo o razumevanjih svobode. Lovro Šturm, Jure Zupan in Yuri Sidorovich so ob moderaciji Roka Novaka spregovorili o stanju svobode na Slovenskem, predvsem o razkoraku med nizko stopnjo ekonomske svobode in relativno visokimi stopnjami drugih svoboščin, kot to kažejo nekatere raziskave.

03 razumevanje svobodeLovro Šturm je uvodoma izpostavil pomanjkanje javne razprave o temeljnih svoboščinah, saj je govora predvsem o človekovih pravicah, čeprav se tudi v ustavi pojavljajo skupaj. Nekdanji pravosodni minister vidi v ozadju strategijo levice, ki s tem opravičuje komunistične režime, kateri so sicer spoštovali nekatere človekove pravice, vendar prav nobene temeljne svoboščine. Prav temeljne svoboščine najbolj zaznamujejo svobodno demokratično družbo, a se nasprotno izpostavlja tiste človekove pravice (npr. načelo enakosti), nad katerimi naj bi bdela država. 90 odstotkov javnih razprav se tako vrti okrog enakosti in socialnih pravic, zato svoboščine sploh ne pridejo na dnevni red. Socialna država pa pri nas temelji na principu krmljena konj in vrabcev – izbrani konji dobijo veliko, vrabci pa se zadovoljijo z drobtinami. Po mnenju Lovra Šturma je za razvoj družbe ključnega pomena svobodna izmenjava mnenj in idej, kar pa pri nas ovirajo predvsem državni monopol nad izobraževalnim sistemom in mediji, ki usmerjajo javno mnenje.

 

Jure Zupan, redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in nekdanji minister, je prav tako izpostavil temeljni pomen svobode širjenja idej oz. svobode govora kot osnove za druge svoboščine. Vendar po njegovem mnenju v Sloveniji prevladuje ‘pravilo stampeda’, po katerem bi morali biti vsi levičarji, vsi enotni. Ampak človekove pravice po njegovem vključujejo tudi pravico, da se človek moti, človek ima pravico, da je ‘bebec’. Svoboda je svoboda tistih, ki mislijo drugače. Imamo pravico do napak in moramo imeti svobodo, da jo naredimo, še pravi Jure Zupan, ki meni, da se s poskusi zakonske regulacije sovražnega govora ogroža intelektualna svoboda. Prav tako svobodo ogroža javni interes, ki je konstrukt kolektiva in se širi od nacionalnega interesa naprej. Nekdanji visokošolski minister še meni, da je težava v univerzi, ki je ‘v fundamentu gnila’ in da je lahko izključno javno šolstvo, kot je to pri nas, nevarno svobodi.

04 razumevanje svobodeYuri Sidorovich, ekonomist in prvi mož Deloitta Slovenije, je izpostavil, da je v Sloveniji preveč svobode za javne kraje, kar volivci še podpirajo na volitvah in z izjavami: “Do zdaj je nagrabil zase, zdaj bo pa še za nas kaj naredil”. Poudaril je, da je težko delati v državah, kjer ti lahko takorekoč čez noč vzamejo podjetje. Za Sidorovicha je zanimivo, da se tujci izredno pogosto pritožujejo nad tem, kako težko je poslovati v Sloveniji, a si hkrati iščejo tu domovanje. Po drugi strani pa hočejo mladi čim prej pobegniti v tujino, še pred desetletjem pa je zaposlene prepričeval, da bi šli delati v tujino. Pri govoru o svobodi in javnem interesu Yuri Sidorovich odkriva številne zlorabe in demagogijo. Sprašuje se, čigav interes država in sindikati branijo, saj njega ni nihče vprašal ali želi “še en butast zakon”, država pa hkrati dela vse, da bi bilo služb čim manj. Prav tako opozarja, da država nima pokojninske sheme, saj gre za davek, ki se sproti porabi za pokojnine, za katere se iščejo najrazličnejši viri, dokler ne bo denarja zmanjkalo. Sidorovich je kritičen do pokvarjenega pojma socialne države, ki ne pusti, da bi nekdo najprej nekaj zaslužil, ampak deli “kožo medveda, ki je ‘crknil’ že pred desetimi leti”. Zato vladajoči uvajajo vedno nove davke, ker ne vedo kaj bi. Spomnil je na največji dvig davščin s povišanjem DDV, kar pa je šlo kar mimo, saj je isti dan slovenska košarkarska reprezentanca izgubila pomembno tekmo. “Vsi smo bili žalostni, o davkih ni nihče niti ‘pisnil'”, je še opozoril Yuri Sidorovih, ki spodbuja k uporabi svoboščin, ki jih vendarle imamo.

Lovro Šturm je mnenja, da slovenski državljani ne protestirajo, ker mislijo, da je vse skupaj ‘kar v redu’, a bo v nekaj letih sledila streznitev, ko bo zmanjkalo denarja. Skrbi ga, da je danes svobodna odločitev posameznika vedno bolj omejena na to ali bo v Sloveniji ostal ali ne.

Prispevku je dodan videoposnetek razprave (produkcija Socialne akademije).