“Svobodna odločitev posameznika pri nas vedno bolj le ali bo ostal ali naj gre.” (VIDEO)

14

02 razumevanje svobodeInštitut Nove revije je v sklopu razprav Sedanjost za prihodnost pripravil dobro obiskano in provokativno razpravo o razumevanjih svobode. Lovro Šturm, Jure Zupan in Yuri Sidorovich so ob moderaciji Roka Novaka spregovorili o stanju svobode na Slovenskem, predvsem o razkoraku med nizko stopnjo ekonomske svobode in relativno visokimi stopnjami drugih svoboščin, kot to kažejo nekatere raziskave.

03 razumevanje svobodeLovro Šturm je uvodoma izpostavil pomanjkanje javne razprave o temeljnih svoboščinah, saj je govora predvsem o človekovih pravicah, čeprav se tudi v ustavi pojavljajo skupaj. Nekdanji pravosodni minister vidi v ozadju strategijo levice, ki s tem opravičuje komunistične režime, kateri so sicer spoštovali nekatere človekove pravice, vendar prav nobene temeljne svoboščine. Prav temeljne svoboščine najbolj zaznamujejo svobodno demokratično družbo, a se nasprotno izpostavlja tiste človekove pravice (npr. načelo enakosti), nad katerimi naj bi bdela država. 90 odstotkov javnih razprav se tako vrti okrog enakosti in socialnih pravic, zato svoboščine sploh ne pridejo na dnevni red. Socialna država pa pri nas temelji na principu krmljena konj in vrabcev – izbrani konji dobijo veliko, vrabci pa se zadovoljijo z drobtinami. Po mnenju Lovra Šturma je za razvoj družbe ključnega pomena svobodna izmenjava mnenj in idej, kar pa pri nas ovirajo predvsem državni monopol nad izobraževalnim sistemom in mediji, ki usmerjajo javno mnenje.

 

Jure Zupan, redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in nekdanji minister, je prav tako izpostavil temeljni pomen svobode širjenja idej oz. svobode govora kot osnove za druge svoboščine. Vendar po njegovem mnenju v Sloveniji prevladuje ‘pravilo stampeda’, po katerem bi morali biti vsi levičarji, vsi enotni. Ampak človekove pravice po njegovem vključujejo tudi pravico, da se človek moti, človek ima pravico, da je ‘bebec’. Svoboda je svoboda tistih, ki mislijo drugače. Imamo pravico do napak in moramo imeti svobodo, da jo naredimo, še pravi Jure Zupan, ki meni, da se s poskusi zakonske regulacije sovražnega govora ogroža intelektualna svoboda. Prav tako svobodo ogroža javni interes, ki je konstrukt kolektiva in se širi od nacionalnega interesa naprej. Nekdanji visokošolski minister še meni, da je težava v univerzi, ki je ‘v fundamentu gnila’ in da je lahko izključno javno šolstvo, kot je to pri nas, nevarno svobodi.

04 razumevanje svobodeYuri Sidorovich, ekonomist in prvi mož Deloitta Slovenije, je izpostavil, da je v Sloveniji preveč svobode za javne kraje, kar volivci še podpirajo na volitvah in z izjavami: “Do zdaj je nagrabil zase, zdaj bo pa še za nas kaj naredil”. Poudaril je, da je težko delati v državah, kjer ti lahko takorekoč čez noč vzamejo podjetje. Za Sidorovicha je zanimivo, da se tujci izredno pogosto pritožujejo nad tem, kako težko je poslovati v Sloveniji, a si hkrati iščejo tu domovanje. Po drugi strani pa hočejo mladi čim prej pobegniti v tujino, še pred desetletjem pa je zaposlene prepričeval, da bi šli delati v tujino. Pri govoru o svobodi in javnem interesu Yuri Sidorovich odkriva številne zlorabe in demagogijo. Sprašuje se, čigav interes država in sindikati branijo, saj njega ni nihče vprašal ali želi “še en butast zakon”, država pa hkrati dela vse, da bi bilo služb čim manj. Prav tako opozarja, da država nima pokojninske sheme, saj gre za davek, ki se sproti porabi za pokojnine, za katere se iščejo najrazličnejši viri, dokler ne bo denarja zmanjkalo. Sidorovich je kritičen do pokvarjenega pojma socialne države, ki ne pusti, da bi nekdo najprej nekaj zaslužil, ampak deli “kožo medveda, ki je ‘crknil’ že pred desetimi leti”. Zato vladajoči uvajajo vedno nove davke, ker ne vedo kaj bi. Spomnil je na največji dvig davščin s povišanjem DDV, kar pa je šlo kar mimo, saj je isti dan slovenska košarkarska reprezentanca izgubila pomembno tekmo. “Vsi smo bili žalostni, o davkih ni nihče niti ‘pisnil'”, je še opozoril Yuri Sidorovih, ki spodbuja k uporabi svoboščin, ki jih vendarle imamo.

Lovro Šturm je mnenja, da slovenski državljani ne protestirajo, ker mislijo, da je vse skupaj ‘kar v redu’, a bo v nekaj letih sledila streznitev, ko bo zmanjkalo denarja. Skrbi ga, da je danes svobodna odločitev posameznika vedno bolj omejena na to ali bo v Sloveniji ostal ali ne.

Prispevku je dodan videoposnetek razprave (produkcija Socialne akademije).

14 KOMENTARJI

  1. Dobro poročilo. To je prvo javno omizje o svobodi v Sloveniji zadnjih 100 let. Večina “desničarjev” in Demosovcev nima kaj o svobodi povedati, ker jo isto fevdalno, birokratsko in socialistično dojemajo kot postkomunisti, ki že 71 let totalitarno obvladujejo to rovtarsko, provincialno zaplankano, socialistično Fritzlove klet.

    To sta edina desničarja, ki sta upala o svobodi javno spregovoriti. Sicer sta se izognila večini vprašanj in sta jih bolj kot ne obravnavala parcialno, drugi pa populistično. Čutila se je njuna antipatija do Sidorovicha, in ne vem zakaj.

    V Sloveniji bo bolje, ko bomo imeli vedno večji krog ljudi, ki svobodo pojmujemo klasično liberalno. Ne pa tako kot Janša, Peterle in Podobnik, ki so socialistični kloni. Kot vsi Demosovci in kot sedanji protimigrantski histeriki v SDS,ki imajo o svobodi toliko pojma kot imajo črnega za nohti.

    Največ je v Sloveniji za svobodo naredil Mrkaić s privlačnim in intelektualno prodornim pisanjem. Nato Šturm s preko 20 izdanimi prevodi klasičnih liberalcev. Je še ene par dobrih akterjev: Turk, Vodopivec, Kovač, Steinbacher,…
    Večino pa je egotripna in narcisistična mladina pod 40 let, ki si prisvaja ideje in delo drugih (fevdalno, mafijsko), in preko mreženja prikopljejo do raznih direktorskih, častnih funkcij, kjer se sončijo v medijih, ne da bi kaj koristnega naredili, razen, da so zvezde, narcisi za fotoseanse in molzenje prostovoljnih prispevkov za dvig liberalnosti v Sloveniji, ki je na tako praznem mestu kot v kitajskem komunističnem zaporu.

    • Tako ti to vidiš ? ne vem, vsak pač gleda s svojimi očmi, prostora za dialog pa nekako ne zaznavam. Kot da si popoln, kot da imaš vedno prav. Sicer zadnje čase IF poskuša posegat s komentarji, tudi drugi smo ti že poskušali kaj napisat, ne vem pa koliko je še upanja da bi kaj padlo na plodna tla ?

      • Kaj bi rada povedala? Povej.

        Nisem popoln. Še zdaleč ne. A večino življenja se trudim narediti korak stran od kolektiva. Bil sem na omizju. Zastavil sem vprašanje, ki so se mu vsi ognili.

        Ko sta edina desničarja upala govoriti o svobodi, sicer nista kaj prida povedala, a sta bolj kot svobodna še vedno raje lojalna svojim (mafijski princip, ne liberalni).

  2. Dokler v Sloveniji ne bo prave demokracije, tudi temeljnih svoboščin ne bo. Te so v nasprotju s totalitarizmom, ki se pri nas še ni poslovil in omogoča, da je enim dovoljeno vse, drugim pa nič.

    To lahko spremeni le združena demokratična, popularno rečeno desna, večina. Zato je dobrodošel vsak, ki lahko v tej smeri kaj prispeva.

    • To, da v Sloveniji ni
      ne svobode,
      ne demokracije,
      ne pravne države,
      ne tržne ekonomije,
      ne samostojnosti… točno o tem ves čas govorim, a mi lažni desničarji, ki se socialistično obnašajo in zaradi JJ (želje po fevdih in polnem lastnem trebuhu) malikujejo tudi popolnoma neuspešni Demos, ki nima niti enega dosežka. Če so nam komunisti v 26 letih blagoslovili dati 10 procentov svobode več in nekaj supermarketov, to so nam dali.

      Smo noro zapufani resnično svobodni in neodvisni? Kje pa! Zbudite se vsi infantilni iz kolektivnega suženjstva zakleti!

  3. Kaj bomo tu govorili o svobodi. V deželi, kjer se tako malikuje postava, da vsi menjajo gume čez zimo, čeprav so ceste zasnežene le nekaj ur na zimo. V deželi, kjer še Primorci menjajo gume!
    Naroda, ki si iz samega veselja obda deželo z bodečo žico!
    Takšnega suženjstva ne pozna svet. Takšnega klečeplazništva svet ni videl. Takemu narodu grozi iztrebljenje samega sebe. Bog ne bo pogrešal enega samega takšnega Slovenca.

    • To niso pomembni razlogi. To je odmik od bistva. To kar opisuješ je tesnoba in kompulzivno obsesivna motnja ali bolezen kolektiva. Za kolektiv se tako ve, da ne razmišlja, ampak posameznik v njem sledi čredi in Firerju.V tem so “desničarji” socialistični kloni in identični komunistom. Če pa pogledamo vodstvo SDS pa so sami komunisti, ki zase pravijo, da so postali demokrati.

  4. Nesposobni pogosto težko prenašajo bolj sposobne. To se dogaja zlasti tam, kjer ni spoštovanja do soljudi.

    To je pač težava nizke kulture in zgolj formalnega krščanstva.

    • To se dogaja povsod. V fevdalizmu, birokraciji, socializmu in v mafiji pa je tako obnašanje nagrajeno. Prav tako v diktaturi in monopoli, kartelih in oligarhija. Od tod težnja, da bi morala SDS imeti monopol na desni.

      Svobodni trg (idej, političnih idej) pa kaznuje fevdalce, mafijce, birokrate.

      • pavel: “… Od tod težnja, da bi morala SDS imeti monopol na desni.”
        =========================

        Koliko sedežev v parlamentu ima katera stranka se določa na volitvah.
        Vsaka stranka si želi dobiti čimveč glasov na volitvah in posledično čimveč sedežev v parlamentu.
        Torej se lahko reče, da si vse desne stranke želijo dobiti monopol na desni.

  5. V družbeni ureditvi, kjer se moč strank meri na volitvah, nobena stranka ne more imeti monopola. Monopol nastane, ko ni konkurence oz., konkurenca ni mogoča. Konkurenca je sicer lahko motena, toda stranka SDS je nenehno demonizirana s strani glavnih medijev in sodišč (v glavnem z lažmi in polresnicami), da to gotovo ni njena prednost.

    Je pa na splošno človek nagnjen k temu, da za svojo nemoč in nesposobnost okrivi nekog drugega. Vendar s tem kaže le lastno nesposobnost in osebnostno nezrelost.

  6. To je že drugo poročilo o razpravi o razumevanju svobode ! ?
    Vsekakor je zadeva potrebna in koristna, zato vsi razpravljavci zaslužijo pohvalo.
    Ob tem pojmovnem preigravanju si dovoljujem v ponižnosti opozoriti na bistvo svobode, ki jo utemeljuje svetovno priznani logoterapevt in psiholog dr. Viktor Frankel: svoboda je enaka odgovornosti, zato je Američanom svetoval naj nasproti kipu svobode postavijo kip odgovornosti.
    V Sloveniji imamo teoretsko in praktično demokracijo (večstrankarstvo!!) in svobodo ,(ki žal meri bolj na anarhijo, ker ni odgovornosti !), da se vse počez debatira brez spoštljivosti in vljudnosti.
    Torej imamo demokracijo in svobodo, ki se bo realizirala v pogovorih z odgovornostjo, spoštljivostjo, vljudnostjo in seveda znanjem- modrostjo.
    Pa le veselo na delo-pogovore z osebno odgovornostjo ! Toda vedeti je dobro, da tudi z molkom lahko veliko poveš !

Comments are closed.