Svetovni molitveni dan bo v molitvi povezal skoraj ves svet

1
398
Letošnje ekumensko bogoslužje Svetovnega molitvenega dne so pripravile ženske iz Zimbabveja, Afrika. Zimbabve se nam zdi daleč, a njihove zahvale in prošnje so tako domače in blizu. Prosijo za blagoslov izseljenih, za žrtve nasilja; zahvaljujejo se za državo, življenje, dar vere, rodovitno zemljo in skupnosti, ki skupaj molijo.

Svetovni molitveni dan (SMD) je vsako na prvi petek v mesecu marcu. Tako je že od leta 1927, čeprav so bili njegovi zametki že več desetletij prej, ko so Severnoameričanke molile za misijone na domači celini in v tujini ter pomagale misijonarjem. To je pravzaprav mednarodno gibanje kristjank, saj se na ta dan v molitvi združijo pripadnice različnih krščanskih Cerkva in veroizpovedi ter skupaj molijo za državo, ki v določenem letu pripravi molitev. Geslo gibanja je Seznanjeno moliti – molitveno delovati.

Letošnje bogoslužje so pripravile Zimbabvejke

Letošnje ekumensko bogoslužje Svetovnega molitvenega dne so pripravile ženske iz Zimbabveja, Afrika. Zimbabve se nam zdi daleč, a njihove zahvale in prošnje so tako domače in blizu. Prosijo za blagoslov izseljenih, za žrtve nasilja; zahvaljujejo se za državo, življenje, dar vere, rodovitno zemljo in skupnosti, ki skupaj molijo.

Zimbabve leži na jugu Afrike. Ime pomeni »hiša kamnov«. Država je brez dostopa do morja, obsega 390.757 km2, ima približno 16 milijonov prebivalcev in leži na savanskem območju. Glavno mesto je Harare, tudi sedež vlade je tam, drugo največje mesto pa je Bulawayo.

Od česa živi Zimbabve

Vsakokratne država prispeva tudi sliko, ki po svoje ponazarja evangeljski odlomek. Zimbabvejke so izbrale tole.

Podnebje se zelo razlikuje po območjih zaradi različne nadmorske višine. Imajo štiri izrazite letne čase, seveda pa država leži na južni polobli.

Najpomembnejša gospodarska dejavnost v državi je rudarstvo, saj imajo veliko surovin, kot so premog, zlato, platina, baker, nikelj, kositer, glina in diamanti. V kmetijstvu pridelujejo koruzo, bombaž, tobak, pšenico, kavo, sladkorni trs in arašide ter gojijo ovce, koze, prašiče, perutnino in govedo.

Velik problem je zdaj brezposelnost, zlasti mladih, tako da jih veliko gre v tujino: v sosednje, razvitejše države ali celo na druge celine. Tako velikokrat v domači vasi ostanejo ženske same z otroki.

Bogata predkolonizacijska zgodovina

Dežela ima bogato predkolonizacijsko zgodovino: med letoma 1220 in 1450 je živelo cesarstvo Veliki Zimbabve, ki sta ga potem zasenčili kraljestvi na severu in jugu. O njegovi zgodovini lahko kaj izvemo iz ostankov naselbin na planoti med rekama Zambezi in Limpopo v jugovzhodni Afriki. Pašniki za živino, sloni za trgovino s slonovo kostjo in najdišča zlata kažejo, da so trgovali že pred letom 1000. Na teh območjih so ohranjeni tudi ostanki kamnitih zgradb, ki so dali deželi ime. Munhumutapa pa je bilo ime vladarju, ki se je prvi srečal z Evropejci: portugalskimi trgovci, ki so prišli v deželo v začetku 16. stoletja.

Med uradnimi jeziki tudi kretanje

Avtorica letošnje slike za Svetovni molitveni dan je zimbabvejska umetnica Nonny Mathe živi v drugem največjem mestu Bulawayo. Slikarstvo je študirala na Centru za umetnost in umetno obrt proti koncu 90. let 20. stoletja. Navdihuje jo življenje ljudi, kako komunicirajo in kakšen odnos imajo do stvari.

V Zimbabveju je 16 uradnih jezikov: angleščina, šonščina, ndebelščina in še 13 drugih jezikov, med njimi tudi kretanje. Največ se uporabljajo angleščina, šonščina in ndebelščina: šonščino govori sedemdeset odstotkov Zimbabvejcev, ndebelščino pa dvajset odstotkov. Oba jezika sta iz bantujske jezikovne skupine. Angleščino imata za prvi jezik le dva odstotka prebivalcev.

Glavne turistične znamenitosti so Viktorijini slapovi na reki Zambezi, ki veljajo za eno od sedmih čudes sveta; narodni park Hwange, rezervat za divje živali; spomenik Véliki Zimbabve; Vzhodno višavje; gričevje Matopos ali Matobo; narodni park Gonarežu.

Veliko delajo skupaj in se družijo

Zimbabvejci se radi družijo in v skupnosti opravljajo različna ročna dela. Pozdravljajo se s »kwaziwai« in »salibonani«. Pod kakšnim drevesom v vasi je postavljena klop, ki jo imenujejo klop prijateljstva, saj je na njej vedno kakšna starejša ženska na razpolago mlajšim za pogovor, nasvet, tolažbo … Kljub vojnam in nemirom, kolonializmu, izkoriščanju dežele in revščini se ženske vztrajno trudijo in pomagajo v skupnosti, predvsem otrokom s posebnimi potrebami, sirotam, ki so jim starši umrli zaradi AIDS-a, in žrtvam nasilja.

Krščanska tradicija je dolga

V Zimbabveju so začeli misijonarji oznanjati krščansko vero že v predkolonialnem obdobju in deželi pomagali napredovati, v zadnjem obdobju kolonializma pa so se verski voditelji preveč oddaljili od ljudstva in premalo kritično podpirali kolonialno oblast, ko pa so dojeli vso to krivičnost, so se odločno postavili na stran črne večine, ki je dosegla neodvisnost leta 1980. Od takrat pa do leta 2017 jo je vodil Robert Mugabe, ki so ga v tem letu odstavili. Po obliki vladavine je Zimbabve ustavna republika s predsedniškim sistemom. Zakonodajno oblast ima parlament, sestavljen iz narodne skupščine in senata.

Svetovni molitveni dan je zanje pomembno gibanje

Etiopka Saba, ki živi v Ljubljani, je povedala in pokazala marsikaj iz Afrike. Oblečena je v nigerijsko nošo.

V državi je veliko žensk in otrok v težkem položaju, ki pa se zadnja desetletja prav zaradi delovanja gibanja SMD izboljšuje. Na začetku so pobudo prevzele duhovnice protestantskih cerkva, ki jih je podprla tudi Katoliška cerkev. Skozi leta in desetletja so se začeli kazati sadovi njihove vztrajnosti. Svetovni molitveni dan v Zimbabveju je rasel od Cerkva do šol, od univerz do dekliških in ženskih organizacij. Z veliko hvaležnostjo priznavajo, da jim Svetovni molitveni dan in molitvena srečanja Mibatanidzwa dajejo moč za rast. Do danes Svetovni molitveni dan in molitvena srečanja sledijo tradiciji molitve in pomoči potrebnim v njihovih skupnostih. Tako so Zimbabvejke sestavile bogoslužje tako, da so izpostavile odnos do sočloveka in zaupanje Bogu, da jih vodi pri reševanju težav.

Bogoslužje Svetovnega molitvenega dne bo 6. marca

Letošnje bogoslužje bo potekalo v petek, 6. marca, in nosi naslov Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi; le eno bogoslužje bo že v četrtek, 5. marca, in sicer v župnijski cerkvi sv. Marka na Markovcu pri Kopru ob 19.30. Podlaga zanj je iz Janezovega evangelija 5,2–9a. Je bogato – tako besedilo kot pesmi –, saj je zraslo iz resničnega življenja kot odgovor na evangeljski odlomek.

V Sloveniji bo poleg v Kopru pripravljeno v Ljubljani v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja na Gosposvetski cesti ob 19. uri, Murski Soboti v stolnici sv. Nikolaja ob 17. uri, v župnijski cerkvi sv. Križa v Rogaški Slatini ob 17. uri, v domu Alojzija Grozdeta v Velikih Laščah ob 18.30, v Hiši kruha pri Svetem Duhu pri Škofji Loki ob 19.30 in v Kino klubu v Domu kulture v Kamniku ob 18. uri. V evangeličanski cerkvi v Mariboru pa bo bogoslužje Svetovnega molitvenega dne v nedeljo, 8. marca, ob 9.30. Po bogoslužju sledi druženje ob prigrizku in pijači, ki se razvije v prijetno srečanje, pravzaprav srečevanje z odprtimi in prijaznimi ljudmi. Bogoslužje sestavljajo in gibanje vodijo ženske, k molitvi pa so povabljeni tudi moški in otroci.

V gibanje SMD je vključenih več kot 120 držav. Prvi začnejo moliti na otočju Tonga, konča pa se z bogoslužjem na drugi strani datumske meje na Samoi.

Slovensko društvo SMD

Članice slovenskega in hrvaškega odbora SMD z nekaj gostjami iz tujine na pripravah v Planini pri Rakeku

Voditeljice slovenskega odbora SMD se že več mesecev pripravljajo na to bogoslužje, vrhunec priprav pa je bil zadnji konec tedna v januarju v Planini pri Rakeku, kjer so se jim pridružile tudi voditeljice hrvaškega odbora SMD. Tam so se Slovenke odločile, da končno po več kot dvajsetih letih svoje delovanje formalizirajo in ustanovijo društvo: Društvo za izobraževanje in ozaveščanje – Svetovni molitveni dan Slovenija, na kratko SMD Slovenija.

Slike so iz arhiva mednarodnega in slovenskega gibanja SMD.

1 komentar

  1. Problem je , da današnji verniki ne znajo več moliti v Duhu in Resnici , zato jih Bog tudi vse poredkeje Usliši. Žal to isto velja tudi za te Kajnove potomce ki so naši črni bratje + sestre, izhajajoči iz Afrike, kamor je Kajn pobegnil, po preganjanju od lastnega sina.
    Mir vam naj bo, vse do Drugega Prihoda v tem desetletju, takoj za Koncem “sveta” v tem desetletju .

Prijava

Za komentiranje se prijavite