Svetovna zarota

Eno je gotovo. Od česar koli že se v slovenski politiki umira, se gotovo ne od dolgčasa. Res neverjetno! Dnevno se dogajajo tektonski premiki, pa jim utegnemo komaj za silo slediti. Po eni strani razpad, tako rekoč gnitje pri živem telesu, nekoč na uspeh obsojene levice, po drugi strani pa sodni proces, kakršnega ni bilo.

/ … /

Zato se zdaj, ko je že vse zamujeno, ko je že prepozno za kakršne koli rešitve, išče (levica op. adm.) domnevne čudežne instant stranke in odrešitelje. Kot je Hitler v tednih dokončnega poraza iskal Wunderwaffen. Ne brez razloga, kajti v situaciji, kakršna je, in se najbrž ne bo spremenila do volitev, pomeni potencialna volilna izbira Zares (pa v komaj kaj manjši meri tudi LDS) prazno naložbo in pomanjkanje politične inteligentnosti. Izbira vsebinsko dezorientirane SD pa kar pomanjkanje splošne inteligentnosti.

A kakor koli. Zdaj so dali na urnik konceptualne debate. V katerih je popolna pojmovna zmeda. Tri pojme med seboj mešajo, ko drug drugega podučujejo: projekt ustavitve zmagovitega Janševega pohoda, vodenje levega trojčka in konceptualna vprašanja levice (kako misliti levico?).

Če je pogosto omenjanje Jankovića (kar, kot zdaj kaže, itak ni realno) mogoče vezati zgolj na recept simptomatskega zdravljenja (ustavitve zmagovitega pohoda JJ), je treba razlikovati med pojmoma politične in konceptualne levice. Politična levica so tri, skupaj z DeSUS morda celo štiri stranke, ki nagovarjajo levo volilno telo ne glede na to, kam se akterji vštevajo.

Ker so se voditelji zaplezali, diskreditirali, izgubili zaupanje in podporo, bi se morali umakniti, da bi strankam ustvarili vsaj malo možnosti na prihajajočih volitvah.

A politična levica ne odgovori na konceptualna vprašanja levice. Ki so pomembna, a jih v tem skorajda predvolilnem času ni niti mogoče niti priporočljivo reševati. Energijo naj raje usmerijo v snovanje kredibilnega moštva. Če je še kaj imajo. Energije namreč.

Več: Dnevnik