Contra recentia sacrilegia

21
1810
Protest proti svetoskrunskim dejanjem papeža Frančiška

Zdelo se mi je potrebno seznaniti slovensko javnost z nedavno izšlo mednarodno protestno izjavo Contra recentia sacrilegia, ki obsoja malikovalske poteze sedanjega papeža v okviru amazonske sinode. Izjavo (ki sva jo prevedla z go. Erno Urbanc) je podpisalo več uglednih duhovnikov in laikov iz vsega sveta. Med podpisi boste našli tudi mojega: ne zato ker bi bil kaj posebej ugleden, ampak zato, ker mi je bila ponujena priložnost, in zato, ker menim, da čaščenja malikov v Cerkvi pa res ne moremo tolerirati; še toliko manj, če ga tolerira ali celo izvaja papež sam. V prvih stoletjih so mučenci (tudi pri nas: sv. Viktorin Ptujski, sv. Maksimiljan Celjski, sv. Maksim Emonski) umirali točno zato, ker v imenu 1. Božje zapovedi tega niso hoteli početi … Vabim torej slovenske škofe, da na to temo sami zastavijo pogumno besedo, vredno njihovih mučeniških predhodnikov.

Protest proti svetoskrunskim dejanjem papeža Frančiška

Spodaj podpisani katoliški duhovniki in laiki obsojamo in protestiramo proti svetoskrunskim in vraževernim dejanjem, ki jih je storil papež Frančišek, Petrov naslednik, v povezavi s sinodo o Amazoniji, ki je nedavno potekala v Rimu.

Ta svetoskrunska dejanja so naslednja:

  • Papež Frančišek je 4. oktobra prisostvoval malikovalskemu čaščenju poganske boginje
  • Dopustil je, da se je obred čaščenja odvijal v Vatikanskih vrtovih, s čimer se je oskrunila okolica grobov mučencev in cerkve apostola Petra.
  • Sodeloval je pri malikovalskem čaščenju s tem, da je blagoslovil leseno podobo Pachamame.
  • Kipec Pachamame je bil 7. oktobra postavljen pred glavni oltar v baziliki sv. Petra in nato v procesiji odnešen v sinodalno dvorano. Pri obredu, ki je vključeval podobo Pachamame, je papež Frančišek molil, nato pa se je pridružil procesiji.
  • Ko so bile lesene podobe te poganske boginje odstranjene iz Marijine cerkve v Traspontini, kamor so bile svetoskrunsko postavljene, in so jih katoliki, ogorčeni nad skrunitvijo cerkve, vrgli v Tibero, se je papež Frančišek 25. oktobra opravičil za njihovo odstranitev, nakar je bil v cerkev postavljen drug kipec Pachamame, s čimer je bilo storjeno novo dejanje skrunitve.
  • oktobra, pri Sv. Maši ob zaključku sinode, je papež Frančišek sprejel skledo, ki je bila uporabljena pri malikovalskem čaščenju Pachamame in jo postavil na oltar.

Papež Frančišek je sam potrdil, da so te lesene podobe poganski maliki. V svojem opravičilu za odstranitev teh malikov iz katoliške cerkve jih je poimenoval Pachamama, kar je po poganskem verovanju v Južni Ameriki ime za lažno boginjo matere zemlje.

Kardinal Walter Brandmüller, kardinal Gerhard Müller, kardinal Jorge Urosa Savino, nadškof Carlo Maria Viganò, škof Athanasius Schneider, škof José Luis Azcona Hermoso, škof Rudolf Voderholzer in škof Marian Eleganti so obsodili različne elemente takšnega ravnanja kot malikovalske ali svetoskrunske. Tudi kardinal Raymond Burke je v intervjuju podal enako oceno tega kulta.

Takšna udeležba pri malikovanju je imela svojo predhodnico v izjavi z naslovom Dokument o človeškem bratstvu, ki sta jo 4. februarja 2019 podpisala papež Frančišek in Ahmad Al Tayyeb, veliki imam mošeje Al Azhar. V tej izjavi je izraženo naslednje stališče:

”Pluralizem in raznolikost religij, barve kože, spola, rase in jezika so hoteni od Boga v svoji modrosti, po kateri je ustvaril človeška bitja. Ta božanska modrost je vir, iz katerega izhaja pravica do svobode verovanja in do različnosti”.

Papeževo sodelovanje v malikovalskih obredih kaže na to, da to izjavo razume v heterodoksnem smislu, kar dovoljuje, da se na pogansko čaščenje malikov gleda kot na dobro, ki ga Bog hoče v pozitivnem in ne le dopuščajočem smislu.

K temu je treba dodati, da kljub temu, da je Frančišek zasebno svetoval škofu Athanasiju Schneiderju, da ‘’Vi (škof) lahko rečete, da stavek o različnosti verovanj pomeni dopuščajočo Božjo voljo…’’, ni nikoli ustrezno popravil izjave iz Abu Dhabija. Pri avdienci, ki je sledila 3. aprila 2019, je Frančišek v odgovoru na vprašanje ‘’Zakaj Bog dovoljuje toliko verovanj?’’ bežno omenil ‘’dopuščajočo Božjo voljo’’, kakor jo razlaga sholastična teologija. Vendar pa je temu konceptu pridal pozitiven pomen, češ da je ‘’Bog to hotel dovoliti’’, kajti kljub temu, da ‘’obstaja toliko verovanj’’, le-ta ‘’vedno gledajo proti nebu, gledajo proti Bogu’’ (poudarki so naši). V tem odgovoru ni niti najmanjšega namiga, da Bog dovoljuje obstoj krivoverstev na enak način kot v splošnem dovoljuje obstoj zla. Ravno nasprotno, podana je jasna implikacija, da Bog dovoljuje obstoj ‘’tolikih verovanj’’, ker so dobra v tem, da ‘’so vedno zazrta v nebesa, v Boga’’.

Dodatno zaskrbljujoče je, da je papež Frančišek medtem z ustanovitvijo ‘’medverskega odbora’’ potrdil nepopravljeno izjavo iz Abu Dhabija. Odbor je bil pozneje uradno poimenovan ‘’višji odbor’’ in ima sedež v Združenih arabskih Emiratih. Naloga odbora je zavzemanje za  ‘’cilje’’ dokumenta in promoviranje direktive, ki jo je izdal Papeški svet za medverski dialog  in je naslovljena na vodje vseh rimskokatoliških visokošolskih institucij in indirektno na profesorje katoliških univerz s prošnjo, naj dokument ‘’v čim večji meri razširijo’’, vključno z nepopravljeno trditvijo, da Bog želi ‘’različnost verovanj’’ ravno tako, kot želi različnost barve kože, spola, rase in jezika.

Čaščenje kogarkoli ali česarkoli razen edinega resničnega Boga, Svete Trojice, je kršitev prve Božje zapovedi. Ta zapoved absolutno obsoja vsakršno sodelovanje pri katerikoli obliki čaščenja malikov, kar je objektivno velik greh, neodvisno od subjektivne krivdne odgovornosti, katero lahko sodi le Bog.

Sveti Pavel je prvo Cerkev učil, da žrtve, darovane poganskim malikom, niso darovane Bogu, ampak demonom, ko je v svojem Prvem pismu Korinčanom zapisal:

”Kaj hočem reči? Da je kaj to, kar se žrtvuje malikom, ali da je morda malik sam kaj? Nikakor! Povedati hočem, da to, kar žrtvujejo, žrtvujejo demonom in ne Bogu. Nočem pa, da bi vi postali družabniki demonov. Ne morete piti Gospodovega keliha in keliha demonov, ne morete biti deležni Gospodove mize in mize demonov.” (1 Kor 10, 19-21)

S temi dejanji si je papež Frančišek zaslužil očitek, izrečen na Drugem nicejskem koncilu:

”Mnogi pastirji so uničili mojo trto, omadeževali so moj delež. Ker so sledili nesvetim ljudem in se vdali lastni blaznosti, so pokvarili ugled Svete Cerkve, ki je Kristusova nevesta; niso uspeli ločiti svetega od posvetnega, saj trdijo, da podobe našega Gospoda in  njegovih svetih niso nič drugačne od lesenih podob satanskih malikov.”

Z neizmerno bridkostjo in globoko ljubeznijo do Petrovega sedeža prosimo Vsemogočnega Boga, naj članom Njegove Cerkve, ki nosijo krivdo, prizanese s kaznijo, ki jo zaslužijo za te strašne grehe.

S spoštovanjem prosimo Papeža Frančiška, naj se javno in nedvoumno pokesa teh objektivno velikih grehov in vseh javnih žalitev, ki jih je storil proti Bogu in pravi veri, ter naj opravi zadoščevanje za te žalitve.

Spoštljivo prosimo vse škofe katoliške Cerkve, naj papeža Frančiška bratsko opomnijo glede teh škandalov in posvarijo svoje vernike, da bodo, če mu bodo sledili v kršenju prve Božje zapovedi, po Božjem razodetju katoliške vere tvegali večno pogubljenje.

21 KOMENTARJI

  1. Kozarec je napol prazen ali napol poln? Vse je odvisno od pogleda. Eni v papeževih besedah in dejanjih prepoznajo poganstvo, drugi v tem prepoznavamo poskus dialoga evrocentrične Cerkve s preostalim svetom. Čas bo pokazal. Naj vas potolažim: tudi tridentinski koncil je spremljal cel kup žolčnih napadov in obtožb. Očitno smo v Cerkvi potrebni eni in drugi.

  2. Vsaka religija temelji na svetih spisih in izročilu dogajanj v notranjem, duhovnem svetu. Ker so te sile in ta dogajanja povsem drugačna od stvari, ki se dogajajo v zunanjem svetu, zanje ni ustreznih pojmov in izrazov. Zato so ta dogajanja navzven predstavljena s pomočjo simbolov, izrazov in prispodob iz zunanjega, pojavnega sveta. Ti simboli so različni v različnih kulturah, zato razlike med zunanjimi verskimi skupnostmi. Nesmiselni prepiri med zunanjimi verskimi skupnostmi glede tega, čigavi simboli so pravi ali nepravi, temeljijo na izgubljenem stiku z notranjim duhovnim in božjim bistvom.

    Dodatna težava je, da ljudje, ki zmorejo duhovna dogajanja dojeti le z naravnim razumom, menijo, da so ti simboli že stvari, ki jih ti predstavljajo. Zato častijo ali malikujejo te simbole. Sedaj se pa prepirajo, čigavi maliki so pravi ali čigavi maliki so ali niso maliki. Češ, naši maliki niso maliki, vaši so pa maliki. V resnici je malik vsaka materialna ali nematerialna stvar tega sveta, ki je označena za sveto in se tako tudi obravnava.

  3. Pri Logatcu so te dni razbili, unicili podobo Kristusa na znamenju ob vaski poti. Menda, vsaj tako trdi gospa, ki naj bi jih videla in takoj javila policiji, pa se je ta zelo pocasi odzvala, stirje migranti iz bliznjega azilnega doma, ki se lahko prosto gibljejo naokoli. Ocitno so ga obravnavali kot malika in demona, cetudi islamska vera tega ne uci in Kristusa vrednoti kot preroka.

    Ne verjamem strahovom Kerzeta in podpisnikov, da je papezev namen spreminjati vsebino katoliske vere in vnasati vanjo cascenje ” malikov in demonov”. Gre ze poteze spostovanja ob srecevanju drugih ljudstev, kultur in verovanj. Edini nacin, da si z nekom lahko v ustvarjalnem dialogu, je, da ga najprej spostujes in skusas razumeti.

    Tudi jaz dojemam, da se je Bog razlicnim ljudstvom in kulturam priblizeval in razodeval na razlicne nacine. Ce je nasa, katoliska vera prava, to se ne pomeni, da so druge vere napacne, kaj sele a priori demonske.

    • S čaščenjem malikov (in drugačnih kultur ter civilizacij) je podobno kot z gejevstvom; razumevanj/toleranca DA, čaščenje/favoriziranje NE. Bojim se, da je bilo pri papežu Frančišku preveč drugega. Bo držalo tudi, kar je rekel pater Cestnik v intervjuju, češ da je naš sedanji papež prišel iz drugačnega kulturnega okolja, da je pač drugačen.

  4. Med podpisniki (in z argumentiranimi izjavami v njegovih pisnih pojasnilih) je tudi G. Mueller – kardinal, na katerega mnenje veliko dam. Nenazadnje sem njegovo odstavitev s položaja prefekta Kongregacije za nauk vere (uradno: ‘nepodaljšanje mandata’ – napisano po mojem spominu) razumela kot ‘doktrinalno neskladje s papežem’. Nič čudnega: velikokrat je moral v javnosti pojasnjevati dvoumne ali ‘napačne’ trditve svojega predstojnika … Vsekakor je ‘čuječnost’ na mestu, toda ‘navadni verniki’ običajno nismo dovolj podkovani za objektivno presojo – obenem pa nismo več ‘brezpogojno pohlevni in poslušni’.

    Želela bi si več realističnega poročanja (vsaj) v katoliških medijih, ker ‘sajenje rožic’ in idealiziranje vsega, kar se v Cerkvi dogaja, na dolgi rok ne koristi. (MMG: kaj pa učinki tako opevanega sporazuma s kitajskimi oblastmi? da se sedaj množično rušijo katoliške cerkve? in na papeževo prošnjo dajejo odpovedi ‘pravoverni’ (= vedno zvesti) škofje? … – prvo, kar mi pride na misel) Prav tako kot ne koristi novinarska ‘lojalnost’: (slepo) zaupanje, trud in skrb za ‘biti na liniji z vsakokratnim papežem’. Biti na liniji z Jezusom, njegovim naukom , to ja, a (slepo) zaupanje v človeka? Že Sv. pismo svari pred tem … Papeževa nezmotljivost/nezmotnost je podrobneje definirana in se ne nanaša na ‘vsako besedo, ki pride iz njegovih ust’ …
    Da, molimo za papeža – težka je njegova naloga in velika odgovornost!

  5. Škoda, da ne vemo kaj se je res zgodilo v Logatcu. Bil bi presenečen, če bi bilo res, da gre za migrante.
    Papež se zaenkrat zelo izogiba kakršnikoli besedi “v nezmotljivosti”. To je kar prav. Dviguje pa viharje, kar morda ni tako potrebno, čeprav naša duhovščina kar tdno spi, kot jaz to doživljam. Takšni članki so kar na mestu, ne smejo pa prezgodaj obsojati papeža. Resnica bo že še prišla.
    Tudi pri nas je tale “duhovna ritmična” glasba že kar dobila mesto pri mašah. Nihče se temu ne upira. Vsaj ne več.

    • Mislim, da sem nekdo, ki zna brati in torej tudi prebrati in razumeti kar piše v kan. 212, § 3 Zakonika cerkvenega prava. Navedem, da Vam ne bo treba iskati: “V skladu s svojim znanjem, strokovnostjo in ugledom, ki ga uživajo, imajo [verniki] pravico in včasih celo dolžnost, da posvečenim pastirjem povedo svoje mnenje o tistih stvareh, ki zadevajo blagor Cerkve; drugim vernikom pa naj ga razodevajo tako, da ostane neokrnjena vera, nravnost in spoštovanje do pastirjev, hkrati pa naj upoštevajo skupno korist in dostojanstvo posameznih oseb”.

  6. Res je, da je težko komentirati to papeževo “pečanje” s poganskim, saj se lahko na njegova dejanja lahko pogleda iz celega spektra perspektiv, od skrajno dogmatičnega do skrajno liberalnega. Dejstvo pa je, da papež Frančišek ni “drugačen”, v tem smislu kot pravi p. Cestnik, ampak je preprosto levičarski aktivist. Sam se nimam za zaplankanega za kakšnimi preživetimi dogmami, mislim pa, da se ne motim, če hočem papeža, ki je čim bolj na “sredini”, skratka, na točno meji med vsemi človeškimi liberalnimi in konzervativnimi zablodami. Papež Wojtyla ni bil desničar, kot so ga obtoževali, ko je pomagal rušiti berlinski zid, ampak na strani Boga, torej v središču. Aktualni papež je npr. s svojo migratsko “politiko” in nekaterimi drugimi dejanji povzročil notranji kaos in veliko prispeval k zmanjšanju zaupanja v Kristusovo Cerkev. Le primer: nisem še slišal, da bi poimensko obsodil kakšnega komunističnega ali islamskega diktatorja, ki so krivi trpljenja milijonov ljudi, niti ni obsodil komunizma, ki je povzročil več kot sto milijon človeških žrtev. S pravim hedonističnim užitkom pa je zaradi domoljubne politike obsodil Salvinija in nanj klical peklenski ogenj. Jaz ga ne morem videti drugače kot člana Sorošove ekipe, ki uničuje zahodno civilizacijo in krščanstvo.

  7. Vsak narod ima svojo zgodovino in običaje in kot takšne sprejema tudi krščanstvo in njegove običaje.. V Afriki plešejo med mašo, pri nas bi bilo to bogoskrusntvo…Ali bi tudi vrgli tisti heroji v Tibero, jaslice v kateri bi bili črna Marija, črni Jezus in Jožef ali pa mogoče upodobljeni kot vzhodnjaki s poševnimi vekami.

    Menda nekateri duhovnki svarijo tudi pred zgodbami Anthony de Mella, jezuita.

    Me zanima, ali je kdo podpisal peticijo proti temu kardinalu
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/razkos
    Razprava o življenjskem slogu škofov in kardinalov v katoliški Cerkvi je končno dosegla tudi Vatikan. Kot je poročal italijanski časnik »La Repubblica«, naj bi v Vatikanu trenutno urejali 600 kvadratnih metrov veliko stanovanje za nekdanjega vatikanskega državnega tajnika, kardinala Tarcisia Bertoneja. Papeža naj bi ta vest zelo razjezila,

Prijava

Za komentiranje se prijavite