Sveto izgublja sijaj!

13
384
sveto
Foto: Martin Martinček.

Več je proizvedene in porabljene elektrike, bolj se zdi, da živimo v temi brezbrižnosti, osamljenosti, zapuščenosti, nerazumljenosti, sprenevedanja, slepomišenja …

Odkriti se in poklekniti iz spoštovanja

Pred dnevi sem v Primorskih novicah videl sliko češkega fotografa Martina Martinčeka, ki me je nagovorila in spomnila na podobne prizore iz moje mladosti. Fotograf je ujel trenutek, ko je na poti k bolniku skozi neko vas v duhovniškem oblačilu šel duhovnik in v rokah nesel sveto obhajilo. Kmeta, ki sta duhovnika opazila, sta ustavila vprego, se odkrila in iz spoštovanja pokleknila v blato.

Pa so mi misli pobegnile k pogrebu daljne sorodnice, ki sem se ga v teh dneh udeležil. Na pokopališču oziroma v mrliški vežici, kamor so na dan pogreba za zadnji pozdrav pokojnici za nekaj ur prinesli žaro s pepelom, se je zbralo veliko število sorodnikov, znancev, prijateljev. Deset minut pred četrto je sprevod tiho krenil proti cerkvi, kjer je bila maša. Priznam, da mi je bilo tistih tristo ali štiristo metrov poti do cerkve zelo hudo. Zakaj? Ne toliko zaradi smrti drage pokojnice, ki je nisem niti dobro poznal, pač pa zaradi avtomobilov, ki so – kot da se ni nič zgodilo – brezbrižno brzeli mimo. Nikjer duha ne sluha o pieteti, spoštovanju pokojnika, spoštovanju vrednote življenja … In sem pomislil: »Kako nizka je raven naše kulture! Mar jih nič ne učijo, kako naj se voznik obnaša v kakšnih okoliščinah?« Zabolela me je brezbrižnost slovenskega človeka, ki si ob takih dogodkih zatiska oči misleč: »Saj ni meni nihče umrl!«

Podobno zgodbo mi je pripovedovala žena, ki se je v domačem kraju udeležila velikonočne procesije. Vsi so brzeli mimo. Nihče se ni ustavil. Prepričan sem, da je marsikateri udeleženec procesije pomislil: »Glej ga, ko bi se vsaj za 15 sekund ustavil, toliko, da bi šel duhovnik z monštranco mimo!« Res je. Res pa je tudi, da bi kdo pomislil: »Zakaj bi se pa ustavil, če mu to nič ne pomeni!« Prav v tem grmu tiči zajec: ni treba, da najsvetejše, ki ga duhovnik nosi v monštranci, kaj pomeni človeku, ki se pelje mimo. Bilo bi pa spodobno in človeka vredno, ko bi se iz spoštovanja do sočloveka, ki mu ta dogodek ali monštranca veliko pomeni, kdo ustavil in nekaj trenutkov počakal.

Seveda ob tem ne morem mimo vprašanja, kako bi pa jaz reagiral, ko bi nekdo drug, ki so mu svete popolnoma drugačne stvari kot meni, obhajal svoje svete obrede?

»Nekaj gnilega je v deželi Danski!«

Te Hamletove besede me globoko zadevajo, ko pomislim, da moja mlada domovina, ki je stoletja preživela in se končno rodila iz krščanskih svetinj, danes hira. Se moram res sprijazniti z mislijo, da se v času moje generacije dogaja getoizacija krščanstva, da o krščanstvu ne smemo govoriti, da postaja krščanska beseda celo sovražni govor?
Pojave »gnilobe« v naši domovini bi lahko dolgo naštevali. Gre za pojavitev sodobnih hedonističnih bogov, ki se jim »brezbrižni velikonočni šunkojedci« (tako p. Branko Cestnik v članku Islamizacija? Odločilo bo krščanstvo) klanjajo. In ti bogovi so razni športni dogodki, ki v službi kapitala posameznike in družine vlečejo proč od domov in cerkve (Boga), razni koncerti, razstave, modne revije, srečanja sošolcev, ki morajo biti ravno na velikonočno soboto, vikend šole nogometa (ravno v času Velike noči in ubogi starši so postavljeni pred zid: ali ministriranje, ali nogomet …), koncert glasbene šole ravno na Veliki petek zvečer …

Zakaj se nekateri bojijo Kristusa?

Večkrat premišljujem, zakaj je danes nekatere ljudi tako strah krščanstva – tako strah Kristusa? Kakšno »podobo sploh imajo o Kristusu«? Česa jih je strah? Prepričan sem, da pravega Kristusa ne poznajo. Saj je vendar On tisti, ki je odpravil starozavezno pravilo »oko za oko, zob za zob« in je namesto tega svoje učence učil, naj se ljubijo med seboj in še posebej, naj ljubijo svoje sovražnike in odpuščajo vsem, ki jih črtijo. Saj je vendar On tisti, ki je ljudem prinašal mir, slepim vračal vid, gobave in hrome ozdravljal, obsedene osvobajal hudih duhov … In ta edini pravi Kristus se ni spremenil! Še danes je isti! Še danes nam prinaša mir in nas spodbuja, naj bomo ljubeči, pošteni, resnicoljubni, naj pomagamo vsem, ki so potrebni pomoči – brez razlike … Torej je strah pred pravim Kristusom popolnoma neutemeljen! Je pa res, da nam ta Kristus izprašuje vest, da ne odobrava naših sebičnih dejanj, da ne odobrava laži, prevar, sprenevedanj, podtikanj, zavajanj, kraje …, da ne podpira izkoriščanja človeka, položaja … Pa tudi če ima kdo kaj hudega na vesti, se Kristusa ni treba bati, saj je prišel, da bi nam dal pravo življenje in pravo svobodo.

To, kar so delali v imenu Kristusa v preteklosti, ni Kristus! To so bile zablode in napačne interpretacije! Sam ne verujem v militantnega in maščevalnega Kristusa! Sam ne kimam požrešnemu in nenasitnemu Kristusu, ker takega ne poznam in ga ne potrebujem! Sam ne razglašam jeznega ali zamerljivega Kristusa. Moj Kristus je Dobrota! Moj Kristus je Ljubezen! Moj Kristus je odpuščanje! Moj Kristus je spoštovanje! Moj Kristus je svoboda!

Kdo ima pristojnost izrivati krščanstvo?

Doslej nisem vedel, da imajo v naših vzgojno-varstvenih ustanovah (državni vrtci …) prepoved od zgoraj govoriti ali s kakršnokoli besedo omenjati krščanstvo, sedaj pa vem. Pred veliko nočjo so namreč v nekem vrtcu (mislim, da je bilo več takih primerov) otrokom dobronamerno razdelili razlago o tem, kaj pomeni velika noč, kaj zajček, kaj pobarvana jajčka, kaj šunka, potica, hren … Seveda je bila ta razlaga napisana zelo previdno, da ne bi kdo pomislil, da ima vse skupaj kaj opraviti s krščanstvom, so pa bile navedene neke nordijske boginje … Ob tem se sprašujem, kdo je »tistim zgoraj« dal pravico in pooblastilo, da izrivajo krščanstvo iz našega vsakdana, da nam prepovedujejo praznovati? V čigavem imenu in za čigavo korist to delajo? Kdo jih plačuje za tako delo? Odgovoru, ki se mi ponuja sam od sebe, se ne morem izogniti: vi in jaz jih plačujeva, vi in jaz sva jih izvolila (če niste šli volit, ste jih prav tako izvolili) in jim dala pooblastila.

Ne dovolimo, da nam vzamejo sveto!

Čeprav se z veseljem oziram na čase, ko so nas učili: »Kadar kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga!«, ali: »Kadar starejši govore, otroci naj molče!«, ali: »Če pride na avtobus starejša oseba, vstani in ji odstopi prostor!«, se vendar ne želim vračati tja. Žal pa mi je, da je danes iz naša srede iz naših misli in besedišča izginilo sveto in je »ostala le še zazrtost vase, ki se ne ozira na druge« (Jana Krebelj, Primorske novice, 25. marec 2016). Kam nas vodi individualizem?! Ne dovolimo, da nas popolnoma oropajo in nam porušijo naše vrednote (svetinje). Narod brez svetinj in korenin, slej ko prej propade.

13 KOMENTARJI

  1. To je splošen trend, ki ga spodbuja tudi večina medijev in se kaže :

    – z izginjanjem spoštljivega in vljudnega odnosa do strank v trgovini, gostiščih, uradih…

    – z izginjanjem slovenskih lepih besed, ki jih v odnosih največkrat uporabljamo in jih nadomeščajo nelepe tuje besede

    – z načrtnim omejevanjem, da bi živeli v ravnovesju s svojim naravnim okoljem, kar je odločilno za dobro počutje in zdravje ( jezik, pesem, glasba navade in šege)

    – z načrtnim izničevanjem dobrega imena Slovencev, za katerega je bilo vedno značilna delavnost in poštenost

  2. Kaj ima individualizem s kolektivno brezbrižnostjo do svetega? Zakaj je potrebno bičati in sežigati na grmadi samostojne in močne osebnosti, če danes kolektiv veruje v svoje ugodje, Socialno državo, edino pravo stranko in Firerja. Bog pa jim je tam daleč na Vzhodu…

    Po miselni šibkosti in po moraliziranju me avtor (ki ponavlja moraliziranje in socializem in tradicijo za večino katoliških duhovnikov) spominja na starko, ženička, ki je na gorečo grmado nedolžnega nesrečnika prinesla svojo vejico dračja. Kako me dračje in butare spominjajo na fašizem.

    • Pavel,nekaj si pa le napisal,čeravno je tvoje pisanje daleč od navržene iztočnice,
      izkoristiš pač vsako kolumno na tej spletni strani,četudi nima prav nobene vzročne zveze s tebi “priskutnim”Janezom” in verjetno še koga drugega,ki ni po tvojem okusu! Takoj najdeš priliko za tvoje neskončno sovraštvo do njega in vsega kar ni
      po tvojem okusu!Prav to trdi avtor,ki je napisal kar nekej resnic,ki so dejstva,tudi za ljudi,ki niso kristijani.Imam mnogo prijateljev in med njimi so tudi ateisti,vendar se ne izživljajo nad tistimi,ki jim je življenski moto živeti v krščanskem duhu in svojega prepričanja ne vsiljujejo nikomur,kar je v velikem nasprotju s teboj!

      Napisal si:

      “Po miselni šibkosti in po moraliziranju me avtor (ki ponavlja moraliziranje in socializem in tradicijo za večino katoliških duhovnikov) spominja na starko itd…!”

      Nasprotno,s staro ženico si nedvomno primerljiv,kajti prav ti vedno pridaš svoje prgišče dračja na grmado kjer kurijo Janšo in ne samo njega,kar nekaj jih je!
      Prilika,ki si jo prdel,se namreč nanaša na mučeniško smrt Jana Husa na grmadi v Constanzi l.1415,ko je videl ženico,ki je hitela podtakniti svoje prgišče zla na grmado,je vzadnjih izdihljajih dejal:”Sancta simplicitas !”

      Tako je to intrigant Pavel,ali te tudi butarice na Cvetno nedeljo spominjajo na
      fašizem id….t ? !

    • Spoštovani Pavel,

      Medtem, ko si v preteklosti pisal marsikaj dobrega in pametnega, pa zdaj povsod vidiš le grešnega kozla Janšo. Saj si hujši kot zagrizeni komunajzerji.

  3. Sveto nikoli ne more izgubiti sijaja. Lahko ga pa izgubi tisto, kar mi mislimo, da je sveto.

    Kultura je v Sloveniji nizka in se še znižuje. Za to si oblast prizadeva že več kot 70 let. In videti je, da še ni videti konca.

    Imel sem priložnost brati pismo, ki ga je napisal slovenski univerzitetni profesor iz Argentine. Čutiš spoštovanje do vseh, v izbranih besedah čutiš iskrenost in plemenitost …, vidiš, da je se je tam ohranil povsem drugi svet, povsem druga kultura, neprimerljiva s tukajšnjim govedarstvom.

  4. Teh, ki jim nič ni sveto, teh je cela množica, danes. Tako kot jim v vrtcu razdelijo razlago velike noči, ki da nima nič s krščanstvom, tako rastejo ti, ki jim nič ni sveto. Propad družbe je edini možni rezultat.

  5. Splošno jamranje o tem, kam gre Slovenija, nas ne bo rešilo. Niti kreganje o tem ( ki se je tu začelo), ali je tega kriv liberalni individualizem ali komunistični ateizem.

    Konkretno je treba odreagirati tam, kjer nas žalijo, kjer sprevrženo obravnavajo kulturno in versko tradicijo naše dežele ali nam celo želijo omejevati versko svobodo.

    Torej, če v vrtcu na opisan način indoktrinirajo naše otroke glede Velike noči, je najprej treba tam protestirat. Če ne, lahko dati tudi v medije. Ampak z opisom – kateri vrtec, kje, kateri ravnatelj in vzgojiteljica.

    Če glasbena šola priredi koncert ( in to ne s pasijonsko vsebino) na Veliki petek, je odziv kristjana, da tak koncert bojkotira. Če njegovega otroka za velikonočni konec tedna vabijo na vikend šolo nogometa, bo kristjan povedal, da njegovega otroka ne bo in tudi zakaj ga ne bo.

    Če bomo dopustili, da z nami pometajo, bojo slabo vzgojeni ljudje pač z nami pometali. Takih nihče ne ceni. Potem si to nemara celo zaslužimo.

    • Morda bo tole zadnje držalo…
      Že zdavnaj so stvari dobile tak obseg, da se nihče več ne upira. Nihče več ne gre v spor s šolo, z ministrstvom, zaradi tega. Ker se vse to dogaja z neposrednim blagoslovom oblasti, ne le iz sekularne indiference, ampak je dejansko spodbujeno od oblasti. Kot tiste gejevske delavnice, ki so imele žegen ravnateljev.

  6. Robert Fischer, veliki šahovski šampijon, ki je prekinil prepričljiv primat sovjetskega šaha, je izhajal iz newyorškega Brooklyna iz tradicionalne judovske družine.

    Ko je kot rosno mlad “čudežni deček”, najstnik, že stopil na mednarodno sceno med odrasle vrhunske velemojstre, se je odločno uprl, da bi igral partije v soboto. To je bil njegov sabath, ki je svet. Organizatorjem in ostalim je jasno dal vedeti, da raje izgubi točko in turnir, ko da se odreče sveti stvari.

  7. Ne bi želel dajati primerjave glede nadarjenosti, ampak mojega sina so tudi vabili na prvenstvo v judu na velikonočno soboto. In so dobili odgovor, da imamo na velikonočno soboto pri nas na programu druge zadeve in druge poti.

  8. Članek g. Danija SITERJA je pomenljiv, vendar poglobljeno razmišljanje in vedenje kliče k sledečemu odgovovru:"VEČ OD VSAKEGA BOGA JE RESNICA O ŽIVLJENJU, O OBSTOJU MATERIJE, O SMISLU ŽIVLJENJA" Vem, da krščani radi rečejo (včasih sem tudi sam tako govoril) Amen = Res je! . Vendar Nobena religija ni RESNICA. Vse RELIGIJE SO TEMELJ IZKORIŠČANJA ENEGA PO DRUGEM.
    In še o krščanskih koreninah SLOVENCEV, ki nismo Slovani. Pred Kristusom in še dolgo potem, je obstajal Slovenski bog BELIN. Zelo samozadostno zveni, da so naše korenine krščanske!?
    RESNICA je NAD VSEM! IN RESICA je, razumno logično argumentirano dokazljivo, OSMIŠLJANJE.
    Dani SISTER, nihče nima pravice izrivati krščanstva in kulurne deiščine, kot Dani SITER NI RAZSTODNIK O KRŠČANSTVU in SLOVENSTVU!
    Je pa Dani SITER vabljen, ČE ZMORE SESTOPITI IZ SVOJEGA krščanskega obrežja, na popolnoma svoboden in potrpežljiv razgovor o vseh svojih prepričanjih, na spoznavni dialog o RESNICI ŽIVLJENJA in njegovem ter vseh drugih bogovih ali o drugih bregovih.
    Ta najnovejši drugi breg je OSMIŠLJANJE in RESNICA ŽIVLJENJA.
    RESNICA življenja
    *****
    Enačba
    Jaz RESNICA = jaz KDO + jaz KAJ,
    pove,
    kako uresniči se OSMIŠLJANJE,
    ki življenje v umrljivo ali BioUmno stke.
    *****
    Pravilo
    Bilijon neznank, enačba ena sama,
    koren večno BioUmnega življenja
    skriva se v RESNICI pravilnega
    OSMIŠLJANJA.
    *****
    Koren umrtja
    Jaz KDO = Jaz RESNICA – jaz KAJ,
    OSMIŠLJA se v ciklični značaj.
    OSMISLITEV, ki pove,
    kdo živi zato, da le umre.
    *****
    Koren življenja
    Jaz KAJ = Jaz RESNICA – jaz KDO,
    OSMIŠLJA se v življenje večnostno.
    OSMISLITEV, ki z Resnico osmišljuje
    in življenje v večno, v BioUmu, oblikuje.
    *****
    p.p.:
    *
    Pravica.

    Lahko razumeš pa RESNICO,
    po svoje, z vso pravico svojo, relativno.
    Upoštevaj, v lastno dobro, le:
    Newton, Einstein vedela sta že,
    relativno, brez RESNICE ciljne sploh ne gre!

    Vabljen Dani SITER Z VSEMI SVOJIMI POMOČNIKI, ki so lahko vsi znani apostoli, skupaj z vsemi duhovnimi papeži. SAMo NASILJU IN NESTRPNOSTI SE ODREČITE, KOT JE, MENDA, učil tudi Jezus Kristus. Saj krščani in kristjani bi naj to zmogli, pogosto besedičijo. Ali res zmorejo?
    Hvala, lepe pozdrave in vse dobro. mir z vami, ker v miru, brez strahu, je možen prehod iz CIKLIČNE v BioUmno VEČNOST.
    JL, Ptuj

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite