Svetništvo mlade mame, ki je darovala življenje za svojega otroka

Chiara Corbella Petrillo beatifikaciji naproti   “V življenju ni pomembno nekaj narediti, temveč se roditi in se pustiti ljubiti”. Tako piše na grobu Chiare Corbella Petrillo, mlade mamice, ki je darovala življenje za svojega otroka.

Prejšnji teden je rimska škofija izdala edikt, s katerim naznanja odprtje postopka za njeno beatifikacijo. 28-letna Rimljanka, rojena leta 1984, je bila laikinja, žena in družinska mati z veliko vero v Boga, piše v ediktu. Dne 13. junija 2012 je umrla, potem ko se je odpovedala zdravljenju, da bi ne škodila detetu, ki ga je nosila pod srcem. Njena zgodba je ganila Italijo in se neustavljivo širi po svetu. Knjige o njej se množijo v več jezikih (prva biografija z naslovom ‘Stamo vati e non moriremo mai piu’ je izšla samo leto dni po njeni smrti, v slovenščini je izšla leta 2015 pri Družini z naslovom Rojeni za večno življenje.

Z možem Enricom Petrillom je Chiara prestala velike preizkušnje: prva dva otroka (Maria Grazia Letizia in Davide Giovanni) sta zaradi hudih okvar, “nezmožnosti preživetja”, umrla na dan, ko sta se rodila. Obe nosečnosti sta zakonca želela speljati do konca, čeprav so jima vsi, (tako zdravniki kot ‘prijatelji, svetovali splav. In v nekaj minutah, kar sta živela novorojenčka, sta ju krstila in se od njiju mirno poslovila, hvaležna Bogu za dar njunega življenja. In Chiara je zanosila še tretjič, tokrat popolnoma zdravega fantiča. V petem mesecu nosečnosti so Chiari diagnosticirali posebno agresiven tumor.

Zavrnila je invazivno zdravljenje, da bi zaščitila otroka. Po rojstvu se je sicer podvrgla terapijam, vendar bilo je prepozno. Kot pravi tudi Enrico, ki s pričevanji (pogosto skupno z br. Vitom, njunim “duhovnim očetom”) nadaljuje Božje sporočilo te velike zgodbe, je Chiara pri 28 letih “umrla v popolnem miru, ne le vesela, temveč srečna, ker je ‘zadela bistvo’ “. Z objavo edikta se začenja zbiranje potrebnega gradiva za proces. Kongregacija za svetnike je že pristala na formalno odprtje postopka. Pristojno sodišče bo prerešetalo gradivo in pričevanja, vse to bo nato šlo v omenjeno kongregacijo. Ta bo presodila, ali lahko govorimo o “junaški meri življenja in kreposti”, oz. določila, ali je bil razlog za odlašanje zdravljenja materinski nagon ali pa “junaška krščanska ljubezen”.

Novico o odprtju postopka so po vsem svetu pričakovali in dobro sprejeli številni. Ne le njena družina, prijatelji in znanci, temveč tudi mnogi, ki so jo spoznali na internetu (prek youtube-a “nagovarja” na stotisoče uporabnikov omrežja!). Presunilo jih je pogumno dejanje mlade mame, ki ga je doslej že naredilo nekaj mater, ki so tudi bile razglašene za svetnice. Mnogi se še spominjajo njenega pogreba, ki se ga je udeležilo na tisoče oseb, in trdijo, da ni šlo za žalni obred, temveč za praznik, poln svetlobe. Mož Enrico je prebral pismo, ki ga je Chiara napisala še ne enoletnemu sinčku; kardinal Vallini, ki jo je spoznal v zadnjih mesecih, jo je označil za “drugo Gianno Beretta Molla”.

Chiara in Enrico sta bila prepričana, da je vsak otrok dar, neprecenljiv dar. Pa čeprav je bolan, čeprav živi samo nekaj minut, kot se je zgodilo z njunima prvima dvema, ker – so povedali zdravniki – sta bila “nezdružljiva z življenjem”. Starši so vedeli, da nihče ni nezdružljiv z večnim življenjem, saj… “rodili smo se in nikdar ne bomo umrli”!

Vest o njeni svetosti se je kmalu razširila po vsem svetu tudi po zaslugi t. i. novih tehnologij, družbenih omrežij in interneta na sploh. Tudi to je svetništvo v tretjem tisočletju! Uporabniki spleta, tudi mladi, vidijo v Chiari posebno lepoto. Vidijo vrstnico, sestro ali prijateljico, ki je zmogla sprejeti težke, a pravilne odločitve. Očara jih, ker je tudi ona živela (ne brez težav) v tem svetu, je tudi z naporom našla svojo pot, potem pa je “zadela v polno”. Ljudje kar naprej “romajo” na njen grob (pokopališče Verano v Rimu), mladi se spreobračajo, starši dajejo novorojenkam ime “Chiara”… To in drugo govori o mladi svetniški duši, ki je postala simbol materine ljubezni, ki je iz čiste ljubezni sposobna se žrtvovati do konca. Kot piše v ediktu, njena žrtev ostaja “svetilnik upanja, pričevanje vere v Boga, Začetnika življenja, vzor ljubezni, ki je večja od strahu in od smrti”. Mnogi želijo v njej videti junakinjo, žensko, ki je bila dosledna s svojimi načeli, je prejšnji teden za portal Vatican News dejal Enrico, “in vendar Chiara je protijunakinja, nedosledna z načeli. Je ženska, ki se je srečala z Bogom in je to srečanje negovala. V tem odnosu z Gospodom je vse to bilo mogoče”. Chiara “je bila preprosta”, zato “vsi mi lahko postanemo svetniki. če je uspelo njej, lahko to uspe tudi nam”.

Vir: Novi Glas