Sveti dvor

87
333
Foto: Wikipedija
Foto: Wikipedija

Pozornost javnosti je zadnje čase precej usmerjena proti dvorcu Goričane in domnevnim nepravilnostim pri njegovi obnovi ter baje astronomskim vsotam, ki so bile vložene v objekt. Mnogi protestirajo, da je Ljubljanska nadškofija dar “ubogih vdov” vložila v nezaslišan luksus. Pa je res v tem problem?

Treba je pač priznati, da imamo Slovenci dodobra oprane možgane od socialistične dogme, da morajo biti vsi enako butasti in revni. To se lepo cepi tudi na našo razvpito fovšijo. Kakorkoli se uspe nekomu povzpeti iz povprečja, bodisi glasbeno, športno, poslovno ali znanstveno, že se bo našlo vsaj par oseb, ki bodo skeptične, in par medijev, ki bodo skušali sladkost zmage ali uspeha podminirati. Preveč dobro se poznamo med seboj, da bi mirno gledali, kako “sosedov Franci” vozi mercedes, mi pa se še naprej cijazimo v fordu ali renoju. Zato je toliko težje gledati nekega duhovnika ali cerkveno ustanovo, ki razpolaga z bleščečim premoženjem – in vanj vlaga.

Verjetno bi imela večina Slovencev (in celo vernikov) raje, da dvorec Goričane od starosti razpade ali da ga kupijo Rusi in v njem uredijo nočni klub, kot pa da je v njem grofovska rezidenca očeta Franca. Ne moremo in ne znamo biti ponosni na uspeh enega od naših rojakov, ki se na stara leta odloči razkošno živeti v Sloveniji in uživati luksuz “princev Cerkve”. Veseli, da se je nekdo odločil vlagati v dvorec in mu dati nekaj stare slave, ki nam je vsem Slovencem v čast. Ne, kdor izstopa iz povprečja običajnega premoženja, znanja in slave, ga je treba brezkompromisno kompromitirati, razvrednotiti in obsoditi. Gotovo je nekaj narobe, da je on (ali ona) ušel krempljem povprečnosti in vsakdanje zdolgočasenosti, ki smo je mi deležni v obilju. To je goljufija, prevara ali vsaj neke vrste pohujšanje. Se kar pozna, da Slovenci takorekoč nismo imeli svojega plemstva, kjer bi se naučili, da je blagor (in zadovoljstvo) oblastnika tudi blagor njegovih podložnikov – in ne le (po revolucionarni dogmatiki) obratno.

Še sploh gre v nos, če se morda do kakšnega koščka premoženja dokoplje Cerkev – in iz njega kaj naredi. Ali kateri od predstavnikov Cerkve. Pri tem se pač prevečkrat pozablja, da je premoženje Cerkve premoženje (in ponos) nas vseh. Da nam je vsem na razpolago, da nas vse bogati in plemeniti. Mnogi se zgražajo nad vso pozlato v Cerkvi, mar bi sredstva raje dali za uboge – a to se pritožujejo v večini primerov ne ravno med tekanjem od ene človekoljubne dejavnosti do druge. Lepo in udobno se je pohujševati nad novim imenitnim avtomobilom, ki si ga je kupil lokalni župnik, pri tem pa pozabljati na svoj imenitni avto, na svojo zbirko kristalnih kozarcev in svoj idilični vikend. Pa naj bo realen ali pa vsaj sanjski. Ob tem naj razčistimo, da denar od župnije ni denar od župnika (škofa itd.) in obratno: pogosto je avto eno tistih redkih razkošij, ki si jih povprečen slovenski duhovnik privošči (in jih tudi kar krvavo potrebuje).

Ampak, slovenska srenja pa v zrak! Saj mu mi dajemo, saj si mi pritrgavamo zanj. Takoj, ko si eden od “pastirjev” omisli kaj nad nivojem povprečnega farana, je to že mala afera. No, je res, par mojih kolegov je v pogrešanju česa pametnega za investiranje (kot je recimo družina) prišlo do cele zbirke takih ali drugačnih paradoksnih zadev; poznam recimo nekoga, ki res nima nobenega smisla za estetiko in vizualno, razpolaga pa s polnim fotografskim arzenalom full frame. Kakorkoli, je žalostno, pa čeprav mu pač zavidam, do denarja je prišel na pošten način – in ga je pošteno porabil. Ni si kupil droge, ni si najel kakšnih “zabavljačic”, ne preprodaja orožja; samo eno drobno materialno radost ima v vsem svojem “metanju po zobeh” za svoje ovčice – ampak ljudstvo hajdi po njem. Res je, lahko bi ta denar namenil za uboge in potrebne, k temu tudi sam spodbuja v svojem oznanjevanju: a tako kot se tega ne držijo njegovi kritiki, se tega ne drži čisto tudi on. Prav pa bi bilo, da bi se tega držali vsi: da bi vsi živeli v solidarnosti in medsebojni širokosrčnosti. Dokler se ideala ne držimo sami, nimamo tega pravice zahtevati od drugih.

Ampak dvorec Goričane seveda ni zasebna lastnina g. Rodeta, je problematičen projekt nadškofije. Kar pa optiko precej obrne: župnije naše nadškofije dajemo eno petino svoje (pogosto nizke) nabirke za take “preserancije”? Goričane verjetno niso največji problem.


87 KOMENTARJI

  1. Gospod Jernej!

    Saj niste p. JERNEJ KURINČIČ, katoliški duhovnik in frančiškan, kajne? Ker potem bi bila zadeva zelo nerodna … brat Frančišek in kardinal v Razkošnem dvorcu … res, zelo nerodna!

  2. In vi ste manjši brat? Najverjetneje se zdajle v Assisiju trese in oltar in sarkofag z našim očetom Frančiškom, ker se namreč v grobu obrača… Ljubi Bog!

    Me pa dvorec sploh ne moti, kardinal mora živeti kardinalsko… Konec koncev ne predstavlja samega sebe temveč Kristusovo nevesto, Cerkev – ki pa pač pred Kralja kraljev ne more priti v razcapanih cunjah…

    AD MAIOREM DEI GLORIAM!

  3. Moja dva predhodnika v komentiranju sta takoj udarila po osebi.
    Mislim, da ni to frančiškan, menda njegov uče, profesor slovenščine – ampak proč z rumenim tiskom.

    Članek se mi zdi zelo dober. Dosedaj nisem komentiral Štefanovih raziskovalno-novinarskih člankov, kjer je izpostavljal problem poslovanja in predragega dvorca.

    Kardinala Rodeta vidim kot izobraženca, ki vidi daleč čez socialistični rob tipičnega Slovenca in tipičnega slovenskega intelektualca, ki je hočeš nočeš usekan s socializmom. Rode pozna velike pozitivnosti srednjega veka in veliko zlo novega veka. Kvalitetni objekti v cerkveni lasti propadajo.

    Klici, da mora biti Cerkev revna – so čiste parole komunistov in nasedejo jim revolucionarni socialistični aktivisti ali bedaki. ZAVIST je tipično in pogosto in trajno čustvo socialistov. Je indikator socialista. Drugo tipično čustvo socialista je POHLEP. Čeprav ravno oni vpijejo ” PRIMITE TAT” to delajo zato, da pozornost ljudi odvrnejo od sebe. V resnici ni bolj pohlepnih ljudi kot so socialisti. Ves čas hlepijo po tuji lastnini, ves čas si jo prisvajajo in še jim ni dovolj, nikoli jim ni dovolj. Tretje tipično čustvo, ki je zelo pogosto ali celo trajno pri socialistih je SOVRAŠTVO.

    Zadnjič nisem odgovoril Tadeju, pa mu sedaj, ker sem rabil nek čas, da odgovor v meni dozori.

    @Tadej: vsa čustva so normalna. Ni pozitivnih in ni negativnih. So samo prijetna in neprijetna čustva. Vse to pišem po študiju dr. Milivojevića iz izvrstne knjige Emocije ( čustva). Čustva so v osnovi človeške reakcije, notranje reakcije, ki človeku dajo pomoč, zagon, motivacijo, da nekaj ukrepa. Zato so vsa pozitivna, ker človeku koristijo, da bolje spozna situacijo, sebe in se odzove. Tukaj sem v konfliktu s katoliško moralko, ki govori, da je pohlep, jeza, ljubosumje in vse ostalo greh.

    Čustveno motene osebe so tiste, ki določenega čustva ne zmorejo v življenju začutiti, ker so zakrčene, toge, hladne, motene. Ali pa tiste pri katerih določeno čustvo večino časa traja: pri depresivcih traja brezup in žalost.

    Najbolj primitivni čustvi pomagata preživeti, ko se pojavi nevarnost: strah ali jeza (napad). Če v trenutku ocenim, da sem močnejši kot nevarnost ali nevarni objekt – potem grem v napad, drugače pa bežim.

    Čustvo je v osnovi odgovor mojega vrednostnega sistema na vrednoto, ki se pojavi znotraj mene ali zunaj. Je podzavestna akcija. Me ščiti, varuje, daje globino moji duši.

    • Včeraj me je nek starejši gospod, ki bere moj blog in te moje komentarje tu na Časniku obiskal in mi pravil za nekega drugega katolika, da ves problem vidi na svetu v liberalcih, nekdo drug v prostozidarjih, vi pa vidite ves problem v gnosticizmu.

      Odgovoril sem mu, da je gnoza ali spoznanje samo po sebi v redu stvar, toda pri ideologiji gnosticizma gre tukaj za izpeljavo iz gnoze v škodljivo in strahotno religijo. Gnosticizem je nastal na krščanski podlagi, čeprav je imel korenine tudi v antičnih in judovskih mistikah in metafiziki.
      Predvsem gre za ljudi, ki niso hoteli čakati ponovni prihod Kristusa, ki niso hoteli trpeti – zato so brez boga skušali NAREDITI NEBESA NA ZEMLJI s pomočjo spoznavanja skrivnih spoznanj, formul, mistike, znanosti, ideologije. Skratka tu zadaj je čustvo napuha, ki ga je oseba zlorabila in do konca izpeljala. Napuh velja za največji greh, pa lenoba itd.

      Bistvo je kakšno akcijo naredim na podlagi čustva. Čustvo je kot senzor, ampermeter, ki mi nekaj o meni pokaže. Na podlagi tega je odreagiram in nekaj spremenim, morda zmanjšam napetost, morda zmanjšam obremenitev motorja, morda povečam hlajenje.

      Znanost in tehnologija sta šli v zadnjih 400, 500 letih strahotno naprej. Torej so tudi gnostiki marsikaj dobrega naredili. A na žalost smo zaradi napredka čustveno in družbeno vedno bolj osiromašeni, posebej pa smo v podnu zaradi tega, ker je gonsticistični napredek ubil Boga in spodil duha. Hkrati tudi menja temeljne vrednote s psevdo vrednotami, zganja relativnost in spreobrača trezne ljudi v sanjače ob belem dnevu.

    • Gospod Pavel,
      kako se prisega redovnikov o uboštvu, mimogrede tudi kardinal Rode je redovnik, ujema z vašo mislijo: “Klici, da mora biti Cerkev revna – so čiste parole komunistov …”

      Še najbolje je, da pogledamo zavetnika duhovnikov: sv. Janeza Vieneja. Zanj so pravili, da za njega ni bilo nikoli nič dovolj skromno, za cerkev (zgradba) pa nikoli dovolj imenitno. Torej, zlat oltar, kjer časti Boga, DA! Normalna postelja, kjer spi duhovnik, NE! Ker je preveč razkošna!

      • AlFe,
        uboštvo ni isto kot revščina. Reven človek nima denarja in je lačen, nima strehe nad glavo. To ni vrednota, to je antivrednota, ki jo prodaja socializem.

        Uboštvo je nenavezanost na materialne stvari, na denar, na bogastvo. Kar pomeni, da večino dneva deluješ za druge vrednote in ne za vrednoto pridobivanja bogastva, denarja. Prvi menihi so cel dan delali, npr. pletli košare. Potem so šli v mesto te košare prodati, večino denarja so porabili za živež, nek del pa so ga razdelili revežem.

        Vianej meni ni avtoriteta na podlagi pameti in znanja, gospodarjenja. Ne vem, če mi je sploh v čem avtoriteta. V čem je vam?

        • Gospod pavel,
          tako vam bom zapisal: oznanjati Evangelij iz mercedesa in razkošnega dvorca ima posledico … le kdo bo vam verjel, da oznanjate Boga, ki je bog revnih, zaničevanih …

          Arški župnik Vienej … ne se sekirat, če vam ni avtoriteta. On je en zastarel model, ki je oznanjal Boga s svojim življenjem. On ni pridigal: “Spotoma pa oznanjajte in govorite: ›Nebeško kraljestvo se je približalo.‹ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Ne oskrbujte se ne z zlatom ne s srebrom ne z bakrom v pasovih, ne s popotno torbo ne z dvema suknjama ne s sandali ne s palico, kajti delavec je vreden svoje hrane.” (Mt 10, 7-10) On je to živel in vsi si videli. In število vernikov se je večalo.

          😉

          • Zakaj naj bi bilo Bog samo bog revnih in bog zaničevanih? Od kod je nastalo to zoženje?

            Bog je bog vseh ljudi, Bog grešnikov. Res pa je, da se nanj večkrat obrača tisti, ki trpi kot tisti, ki uživa ugodje. Nanj se ne obračajo tisti, ki zase mislijo, da niso grešniki, da niso revčki, krhki, ubogi v duhu ( ker imajo napumpani ego, napumpano dušo! ali polno materialnega blagostanja)

          • ???
            ???
            Ne hodiva mimo bistva:

            Jezus mu je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« (Mr 10, 21)

            Duhovnik je odvrnil: “Hočem!” in potem se je odpeljal s čudovitim mercedesom v še bolj prečudovit dvorec, kjer je imel razkošno stanovanje.

          • blazno zavajaš: dobro veš, da je ta prilika govorila o zelo vernem in gospodarnem človeku, ki je želel postati Jezusov učenec, apostol. Človek je molil in spoštoval vse zapovedi, ni pa hotel zapustiti svojega gospodarstva in z njim hoditi po svetu oznanjati. Še vedno je bil odličen vernik in je tam kjer je živel odlično oznanjal vero.

          • Nisem rekel, da ne velja.
            To je tako kot če bi tebe zdaj vprašal ali hočeš vse svoje premoženje razdati in zapustit svoje bližnje in iti oznanjati Jezusa v Afriko.
            Hočem povedati, da je to nadstandard. Ta mladenič pač ni postal eden izmed dvanajsterih, je pa bil še vedno boljši kot prevarant Juda Iškarijot.

          • Ja, AlFe, pejt na tromostovje, pa naj ti berači oznanjujejo evangelij.
            Govoriti o razkošju v tej naši bedni Sloveniji je povsem mimo. Naši župniki nimajo niti gospodinj, večinoma. Beda.
            Tale dvorec je edino kar je malo spodobno. Edina stvar v Sloveniji.
            Drugi problemi so: kako sta zasebno podjetje Betnava d.o.o. ustanovila dva duhovnika? To je bolj pomembno vprašanje.

        • Gospod Pavel,

          očitno je, da imate vi prav, jaz pa ne. Se opravičujem, ker sem vam tratil čas! Najbolje se Evangelij oznanja iz mercedesa ter iz okna razkošnega dvorca.

          • Ne zdaj špilati žrtve.
            Meni je iz SP še najbližje Job. Izvrsten mož, oče in gospodar. Predvsem pa je bil zvest Bogu. V času, ko je bogatel in je “vse kar je prijel – se mu je spremenilo v zlato” in ko mu je bilo vse odvzeto. Tu se vidi njegovo pravilno uboštvo.

            Tukaj v Sloveniji pa se vse skuša perverzno obrniti v socializem: noben ne sme imeti preveč svoje lastnine, noben ne sme biti uspešen podjetnik. Evangelij lahko oznanjajo samo bosi, slabo oblečeni in lačni reveži.

            Če je Rode kaj naredil kar se ne sklada z vlogo duhovnika, škofa -ali celo kaj kriminalnega, naj se razve. A taki ceneni pozivi k revni Cerkvi – mi preveč preveč smrdijo.

            Cerkev bo svobodna šele takrat, ko bomo verniki ekonomsko svobodni. Ko bomo imeli privatno lastnino in z njo gospodarili. Ob tem pa govorili in oznanjali kar nam srce poželi.

            V Sloveniji pa je večino ljudi odvisnih – krvavo odvisnih od državnega denarja in donacij. Torej bodo peli in govorili točno tako, kot tisti, ki v imenu države tala denar – hoče in želi.

          • Gospod Pavel,
            z besedami: ” Cerkev bo svobodna šele takrat, ko bomo verniki ekonomsko svobodni. Ko bomo imeli privatno lastnino in z njo gospodarili. Ob tem pa govorili in oznanjali kar nam srce poželi.” ste spet zadeli žebljiček na glavico ali kako se že temu reče!
            Lastnina je bistvo vsega!!! Šele sedaj vas razumem! In se vam globoko opravičujem za težave, ker vas nisem že takoj razumel. Če imam dovolj lastnine, lahko oznanjam, kar mi srce poželi. Tega pa res nisem vedel!

      • Sklep, da zanj ni nič dovolj skromno, lahko naredi le vsak zase. Če kdo skuša to predpisovati in določati drugemu, je sprevrženec par excellence. Takšne pravice nima nihče! Še Bog nas k temu samo VABI, izziva! In pri tem ne dela nikakršne razlike med duhovniki in laiki – iz tega, da je nekdo !kristjan!, mora izhajati, da živi skromno in se odpoveduje preobilju v korist skupnosti in solidarnosti!

  4. “… Papež je sicer še dejal, da posvečena oseba nikakor ne bi smela imeti najnovejšega modela avtomobila, ampak je primerneje, če izbere nekaj skromnejšega. … Pri Slovenski škofovski konferenci so pozdravili izjavo papeža Frančiška, naj duhovniki, redovniki in redovnice nimajo luksuznih avtomobilov. Prepričano so, da razkošna oprema in razkošni predmeti niso v skladu z njihovim življenjem in poslanstvom.”

    http://radio.ognjisce.si/sl/144/slovenija/11147/

    Papež in slovenski škofje poudarjajo uboštvo, en slovenski frančiškan pa zdaj pridiga ravno obratno?

    Očitno več ne drži to, kar je nekdo dejal: frančiškani uboštvo pridigajo, drugi kleriki ga pa živijo …

  5. @Jernej Kurinčič, v čem je torej problem?

    Strinjam se, da Goričane niso največji problem.

    A žal ne morem kupiti teze, da je problem iz globine “fovšija” slovenske postsocialistične mentalitete ali pa nezmožnost slovenskih vernikov priznati nekomu nadpovprečnost, uspešnost, s tem pa tudi zasluge in pravice uživati sadove svojega dela v drugačnem življenjskem slogu.

    Goričane so samo zunanji izraz problema, ki je veliko globlji. So materialna dediščina, ki jo je slovenski Cerkvi zapustil kardinal Rode. Ne bomo pa je razumeli, če ne bomo znali ovrednotiti tudi njegove duhovne dediščine. izraz njegove duhovne dediščine, silnic s katerimi je v svojem škofovskem obdobju (in pozneje, kot kardinal prefekt in tudi član kongregacije za škofe) oblikoval podobo slovenske Cerkve: občestveno življenje, formacijo duhovnikov, upoštevanje vloge laikov in laiške “civilne družbe”, razvoj pastorale družin, odnos do celotne slovenske družbe, sodelovanje s sobrati škofi, njegov vpliv na imenovanja itd.

    To bi moral reflektirati slovenski duhovnik, še posebej če deluje v ljubljanski nadškofiji in je še intelektualec povrhu. Dokler duhovniki ne boste odprto in kritično ovrednotili duhovne dediščine kardinala Rodeta, ki je oblikovala tako vas kot celotno slovensko Cerkev in ki jo vsi katoličani, na poseben način pa vi duhovniki, še vedno nosite s seboj, toliko časa ne bo možno tudi resno potegniti črto pod obnovo dvorca Goričane.

    • Mislim da je zelo narobe sedanji “mindset” slovenske Cerkve v celoti obešati na rame g. Rodetu. Je vsekakor eden izmed bolj izpostavljenih, ne vem pa, če res najbolj tipičnih. Ravno to sem hotel reči s tezo, da “Goričane niso največji problem”. Predvsem se mi zdi problematika bistveno bolj fragmentarna in dokaj brez pametnega skupnega imenovalca. Na silo delati g. kardinala za grešnega kozla se mi zdi, ne glede kako gre nekaterim s svojim “grofovstvom” na živce, krivična.
      Pri čemer pa nikjer nikakor ne trdim, da je bilo tvoje pisanje, Štefan, odveč ali krivično. Drhal se je sicer spet brezsmiselno pohujšala in ima polna usta blebeta. Ampak takšen medijski pritisk je konstruktiven, saj je včasih edino sredstvo, da se grofovsko mentaliteto “ozemlji” na sedanje, zelo drugačne čase.
      Poglavje zase je “odvetniški” odgovor Nadškofije, ki je odveč in nerazumljiv.

      • Tudi jaz mislim, da slovenski katoliški vrh skriva veliko “mindset”ov, zaradi katerih bi v kaki urejeni ppravni državli celo sedeli v zaporu in ne samo rdečili od stramu zaradi morale.

  6. Pater Jernej je napisal tale članek malo provokativno, tako da je težko takoj uganiti, kaj je mislil. Članek sproži vihar čustev, zadnji odstavek naredi pa popolno rošado.

    Moje mnenje: Ponosen sem na našo župnijo, ki je tudi materialno ena izmed bogatejših in lepših. Z veseljem sem zanjo prispeval marsikateri Evro. Mi je pa zelo škoda vsakega mojega Evra, ki je šel za “preserancijo” v Goričanah, za opremo nekega zasebnega stanovanja.

    • V zadnjem odstavku ni nobene rošade, ampak samo namig na to, da nadškofija razmetava z denarjem, ki ga ji pošiljajo župnije, medtem ko razkošje, ki si ga posvečene osebe privoščijo na svoj račun, za p. Kurinčiča načeloma ni sporno.

      Sicer mislim, da so to le preresne stvari za ugibanje, kaj naj bi kdo s svojo provokacijo mislil.

    • Vesel sem, ker ste ponosni, saj imate materialno bogato župnijo in eno lepših. Tako lahko hromemu daste miloščino, ne pa izjave: “Nimam!” kot tista dva modela iz Apd 3, 1-6. 😕

      • Napisal sem “tudi materialno”, ne “samo materiano”. Ponosen sem pa predvsem zato, ker niso samo mrtvi zidovi.
        (Se pač rad malo pohvalim. Upam, da ne zbujam fovšije 😉 )

  7. Ti ne ugibaš, ti praviš, da veš, kaj točno p. Kurinčič misli: “razkošje, ki si ga posvečene osebe privoščijo na svoj račun, za p. Kurinčiča načeloma ni sporno.” Da se ga razumet tudi drugače.

    • Strinjam se, da “je težko takoj uganiti, kaj je mislil”, zato mislim, da so to le preresne stvari za ugibanje, kaj naj bi kdo s svojo provokacijo mislil.

      Kako se ga da razumeti drugače?

      • Ne vem točnega mnenja p. Kuričiča, ampak menim, da se mu zdijo zadeve okoli dvora sporne, saj zapiše: “Kar pa optiko precej obrne: župnije naše nadškofije dajemo eno petino svoje (pogosto nizke) nabirke za take “preserancije”?”

        Mislim, da je poudarek njegovega članka na enem drugem vidiku odnosa do bogastva – na fovšiji. Ki je v naši državi zelo pogost in problematičen pojav. Poleg preseravanja nekaterih funkcionarjev.

        “Treba je pač priznati, da imamo Slovenci dodobra oprane možgane od socialistične dogme, da morajo biti vsi enako butasti in revni. To se lepo cepi tudi na našo razvpito fovšijo. Kakorkoli se uspe nekomu povzpeti iz povprečja, bodisi glasbeno, športno, poslovno ali znanstveno, že se bo našlo vsaj par oseb, ki bodo skeptične, in par medijev, ki bodo skušali sladkost zmage ali uspeha podminirati.”

        • Morda, meni pa se zdi najbolj nenavadno, da en frančiškan razlaga, kako ni nič hudega, če si posvečena oseba “omisli kaj nad nivojem povprečnega farana”.

          Medtem papež in slovenski škofje trdijo prav nasprotno: “Prepričano so, da razkošna oprema in razkošni predmeti niso v skladu z njihovim življenjem in poslanstvom.”

          Vsaj papež verjetno nima nič s slovensko fobšijo.

  8. Vsekakor pohvalno, da se je dvorec tako lepo uredil.

    Drugo pa je kako ga spraviti v kulturno – versko funkcijo.

    • Res lepo … ampak ne za moj denar in denar mojih potomcev. Naj si ga obnovijo za svoj denar!

      Da ne bo nesporazuma … terjatve bank do papirnice so šle v slabo banko, kar pomeni, da jih bomo odplačevali vsi.

      Da ne bo nesporazuma … če bi jaz prišel do gospoda Svitase in mu vzel nek denar, bi me prijavil policiji, da sem ga okradel. Pa še prav bi imel!

      • Daj že prebolet, da to ni tvoj denar. Ti bi ga dal, pa kot na vrvici obdržal privezanega, da ga nazaj vzameš.
        Nehaj dajat, če ne daš. Ne pa da potem jamraš.

        • OPA! To je tudi moj denar!!! Moj denar gra za pokritje slabih kreditov! In gospod Zdravko, lahko rečemo tudi vaš denar! Razen … če ste bili deležni kreditov, ki jih niste vračali. V tem primeru pa bodite vsaj tiho.

  9. Po večkratnem branju prispevka p. Kurinčiča dobivam občutek, da je problem predvsem v tem, da si je laik (Štefan) drznil ocenjevati življenjski slog klerika (kardinal Rode).

    • Mislim, da tega tu noben od komentatorjev ne izpostavlja in da je to tvoje podtikanje. Meni se zdi prav, če nekdo od znotraj ( Cerkev je skupnost laikov in klerikov) izpostavi nepravilnosti.
      Glavni problem pa je na eni strani Rodetov fevdalni pogled na lastnino in socialistično-fevdalni pogled na LASTNINO večine prebivalcev Slovenije: glavno je, da je lastnina do pičice enako porazdeljena med vsemi prebivalci.

      Distribucija ( razdeljevanje) dobrin ima pri socialistu večji pomen kot USTVARJANJE BOGASTVA; GOSPODARJENJE Z LASTNINO, PODJETNIŠTVO.

      • Imaš kakšno anketo ali vir za tvojo trditev o mnenju večine slovencev o lastnini? Res je, da smo v primerjavi z evropo zelo levo usmerjeni; dvomim pa, da si večina želi kaj drugega kot skandinavsko socialno državo- torej razmeroma visoke davke in kakovostni javni sektor.

      • Za ustvarjanje bogastva in gospodarjenje z lastnino je potrebna opravilna sposobnost, ki je polovica Slovencev noče imeti, drugi polovici pa je ne prizna.

      • Ja, ampak …? Iz zapisanega ne znam povleči zaključka, predloga, niti mnenja p. Braneta. (“Babja pamet 2”)

        • Hvala za povezavo. Meni se zdi p. Brane veliko bolj jasen od p. Jerneja.

          P. Brane se sicer ne izjasni o vprašanju obnove dvorca Goričane ter vlogi ljubljanske nadškofije in kardinala Rodeta. Dokaj jasno pa p. Brane podpira odločitev laikov oz. iskreni.net, da so javno odprli to vprašanje.

  10. Ne vem, zakaj mi hodi na misel podoba strica Fritza iz Picka in Packa. Ostareli striček z nočno čepico, ogrevačami, svečko, ki se ponoči bori z gnusnimi žuželkami. V svojem dvorcu.
    Meni je zadeva tragikomična. In se res ne morem strinjati, da je KaiserundKoenig cerkvena hohštaplarija primerna v današnjem ali kateremkoli drugem času. Ko se je Cerkev zlizala s filozofijo, ki preveva večinski del pisanja brata Jerneja, je bilo konec njene oznanjevalne moči.
    In nasploh se mi zdi neprimerno, koliko se v Cerkvi ukvarjamo z zidovi, orglami, freskami, obnovami svetišč etc. Koliko enega truda, zbiranja sredstev in naposled ogromno denarja gre v ene reči, ki jih bo jutrišnji potres zbrisal z obličja zemlje. Denar bi moral krožiti med ljudmi in za ljudi, a to je že tema, vredna pošteno razmišljenega članka.

    • Jošt, meni se zdi ključno, da vemo, da smo MI Cerkev in da je kakršnokoli “zlizovanje” s takšno ali drugačno filozofijo najprej naš notranji problem – kako se lahko investira milijone v nek dvorec, pri čemer ima sv. Katarina niti ne 10km stran na teden kakšnih 30€ nabirke? In pri čemer kao ni sredstev, da bi se plačalo katehete, usposabljalo laike ali normalno plačalo duhovnike …
      Zelo neprimerno je:
      a) da se duhovščina sploh kakorkoli ukvarja z ekonomijo, ker zanjo res ni usposobljena
      b) da se nesorazmerno veliko vlaga v materialne dobrine, ki danes praviloma nikomur ne povedo kaj dosti, prej pohujšajo (kot si zapisal)
      Jošt, prosim, napiši članek …

      • P. Jernej, tale komentar se mi zdi smiselno povsem nasproten vsebini gornjega članka – naj to razumem, kot da vendarle ne odobravate omenjenega projekta v “zasebne namene” ali zgolj kot poskus “umivanja” ob soočenju z različnimi pogledi?

        • Bog pomagaj, upam da je že od vsega začetka kristalno jasno, kako bebav se mi zdi ta projekt.

          • Žal – meni je jasno, da tako mislite, šele od tega komentarja dalje. Ne vem, kako so ostali bralci (možje, seveda!) razumeli. “Babja pamet”, bi rekel g. Rebula.
            Hvala za pojasnilo – bolje pozno kot nikoli!

      • i ukvarja z ekonomijo, ker zanjo res ni usposobljena
        ===============
        Ne delajte se neumne! Tega mi je res dovolj v politiki. Kaj pa mi bo neumen duhovnik!

  11. Brat Jernej, poleg takih, ki si lahko privoščijo in se nimajo nad čim pohujševati, je večina takih, ki težko preživijo od te do naslednje plače ali pokojnine. Kakšen nadstandard, gre za preživetje! Potem so tu še tisti, ki niti za preživetje nimajo. Če jih ne vidite, vprašajte koga od svojih bratov, vam bodo povedali zanje.

    Uboge v teh slabih časih prizadenejo tudi kakšni pregrešno dragi projekti na ravni župnij! Ne nujno potrebne obnove in skrb za nujne prostore ali dokončanje projektov za katere so sredstva že zbrana. To ne moti. Težje je razumeti, če gre župnija brez zagotovljenih sredstev (!) v teh časih naročat nove orgle ali še boljše zvonove in so potem vsi dogodki v župniji EPP za tak (zgrešen) projekt in te na vsakem koraku posiljujejo z nečim, česar ne zmoreš (vinom, kosilom, svečami, koncertom, nabirko). Ker takšnega “ritma” ne zmoreš, se umikaš v svoj kot. Kako si želim, da bi to prebral nekdo (= konkretni župnik), ki bi se po moje ob tem moral zamisliti.

    • V tvojem članku je socializem zelo prisoten kot način mišljenja, čeprav te poznam po drugih odzivih in vem da si v redu in dobronameren mož.

      Ljudje so zelo revni. Zakaj? Zaradi tega, ker si Cerkev fevdalno lasti 90% zemlje, industrije, bank, obrti? In noče tega odpreti trgu, da bi prišel nov kapital in nova delovna mesta?

      Po tvoji logiki: če je toliko ljudi revnih, moramo biti tudi kristjani revni. Ker je neenakost zla, ker povzroča zlo?

      Najbolj, da se po župnijah nič ne dela, nič ne investira. Ker dajmo raje denar tistim, ki so lačni. Bodimo vsi lačni. Prodajmo hiše in obrtne delavnice, razdajmo premoženje in bodimo z lačnimi par tednov skupaj, dokler nas smrt od lakote ne pobere.

      To samoupravna miselnost, kjer vsak lahko protestira in kriči, da gre denar drugam kot bi moral iti – to je čisti relikt socializma. V osnovi bi morala biti privatna lastnina sveta. Ljudje bi z njo upravljali po svoji vesti. Vsak bi se pa za svoje gospodarjenje brigal. Takoj ko gledaš drugemu v lonec in hočeš, da del njegovega premoženja on daje po tvojem ukazu – to pa je že čista Fritzl komunistična socialistična praksa.

      • Privatna lastnina še ni sveta, hvalabogu. Ni pa pohlep lastnost izključno bogatih, ampak kot vidimo tudi revežev. Morda celo še bolj. Takih, ki nimajo in ljubosumno gledajo drugemu v lonec, kar pripelje do Fritzl komunizma. Kajti po materialni dialektiki: če sem lačen, lahko ubijem gospodarja in se polastim njegove shrambe.

      • Verjetno nisem bil dovolj jasen. Sporno je v slabih časih zaradi nadstandardnih projektov, kar nove orgle ali boljši zvonovi so, pritiskati na tiste, ki imajo komaj za sproti ali še tega ne. Včasih je treba s kakšnim projektom malo počakat. Nekaj drugega je nujno potrebna obnova (npr. streha), gradnja (npr. učilnice) ali dokončanje projekta za katerega so sredstva že zbrana. To je v redu.

        • G. Jože, popolnoma se strinjam z vami. Žal se mi včasih zdi, da NEKATERIM duhovnikom “denar pada z neba” oz. vsaj tako se obnašajo, ko želijo uresničiti kakšno svojo (ne nujno najboljšo ali potrebno) zamisel. Verniki pa smo kdaj tudi skeptični in zaskrbljeni: vemo, kako težko prislužimo in kako gospodarno obračamo zaslužek. In se mi zdi povsem normalno, da presojamo, v kakšne namene bomo (ali pa ne) dajali svoje prispevke.

          Naš župnik je razlagal svojo (staro, a zelo učinkovito) ekonomijo: “Ko sem dobil predračun, nisem prej začel projekta, dokler nisem imel na računu vsaj 150 % vrednosti predračuna.” Mnogo se je naredilo – brez velikih besed. In radi smo darovali, ker smo vedeli, da župnik zase ne porabi tako rekoč “nič”: z veseljem smo zbirali denar, da smo mu kot župnija kupili avtomobil nižjega srednjega razreda, ker se je (po naših merilih) vendarle vozil v preveč “revnem” starem fičkotu … S svojim zgledom nam je najboljši »pridigar« in oznanjevalec, česar ne morem trditi za nekatere, o katerih slišim, da sicer oznanjajo »po pravilih«, vendar s svojim načinom življenja oznanilo sproti rušijo.

          G. Pavel, (moje mnenje, ni nujno, da se strinjate): ni brez razloga arški sv. Vianej zavetnik duhovnikov (ni vedno »pamet« tista, ki je odločujoča). Pa brez zamere!

          • Uf, sem že obupal! Hvala gospa Marta, da ste se oglasila! Ali bolje zapisano:
            HVALA SESTRA MARTA!

          • Marta, odnos do denarja se spridi lahko v eno ali drugo smer. Žal med slovenci vidim predvsem veliko škrtosti in nevoščljivosti. Župniku bi dali ampak če bo priden kot berač. Da bo vedel kdo ga hrani! Tako mi deluje AlFe, brez zamere. Jaz pravim, če nimaš ni treba dat, če imaš daj, ampak ne na vrvici. Brez skrbi, 99% je verjetnost da boš denar slabše porabil kot župnik.
            Res pa je da ne poznam nobenega razkošnega župnika, pa menda so. Razen tistega blejskega, ki je zalaufal dohodke od turizma in ima pravi grad od župnišča, ene par firm odprl… Tisti pa je biznismen.

  12. zgleda da tudi vatikan spremlja to debato :-))

    Pope Francis ‏@Pontifex 1m

    Inequality is the root of social evil.

      • Razen če je mislil, da neenakost socialiste in komuniste žene v teroristične ( ZLE) zločine, ker jih pohlep, zavist in sovraštvo tako močno ženeta v to, da si prisvajajo kar niso sami ustvarili.

        • Neenakost pomeni da reveža ne upoštevaš, bogatašu se pa klanjaš. Ne pa neenakost v bogatstvu, kot se socialistom in komunistom kar sline cedijo in čakajo kdaj bo to papež zinil.
          Žal tudi naši “krščanski” socialisti so na istem peronu.
          Papež samo reče nekaj kar se da dvoumno interpretirat in že začnejo, glej tudi papež tako pravi…

      • Od papeža bi pričakoval več modrosti.

        Gospod Pavel,
        ali mogoče veste, katera je navečja skušnjava? S katero skušnjavo skuša princ Teme zavesti vernika potem, ko vse drugo odpove?

        NAPUH. 😉

  13. “Materialnih in političnih bremen ter privilegijev osvobojena Cerkev se lahko bolje in na resnično krščanski način obrača k svetu, lahko je resnično odprta svetu. Sproščeno lahko živi svojo poklicanost k čaščenju Boga in služenju bližnjemu,” je dejal že Benedikt XVI. 2011.

    http://www.rtvslo.si/svet/papez-iz-nemcije-odhaja-s-sporocilom-proti-modernizaciji-cerkve/266989
    (Naslov tega prispevka na rtvslo.si sicer sploh nima prave zveze z njegovo vsebino.)

  14. No,ko se že spovedujemo, naj povem,da me je,ovco,gornja umetnina pastirja,Kristusovega apostola in ubožnega redovnika, ujezila-kot je bil tudi njen namen,kajne? Ta kozerija je vredna oMladininega kolumnista in,če vam bo do uboštvo,čistost in pokorščina Cerkvi-to je Kristusu in Njegovim ovcam- začeli preveč presedati,stavim,da vas bodo tam z veseljem zaposlili.
    Počasi imam tudi že dovolj vaše delitve Cerkve na ovce in razvetljene? klerike oz.po vaše plemstvo.
    Cerkev sem jaz-tudi jaz- in zame je Gospod En sam-požvižgam se na t.i.Slovensko plemstvo najsi bo Rodetovo ali Jelinčičevo. Če pa moji pastirji pogrešajo priložnosti “za investiranje”hic! doma,naj svoja?-naša?- odvečna sredstva namenijo Opekinim ljudem na Madagaskarju,ki imajo leto in dan strogi post,saj se zlepa ne morejo do sitega najesti več kot enkrat dnevno. Jaz svojega daru uboge vdove nočem namenjati za takšne ali drugačne dvorce-če pa vam ostane!kaj od darovanega, ste vi dolžniki ubogih. Pa še:dolžnik sem šele od trenutka,ko mi izstavite račun,dolgujete pa nam -Cerkvi! tudi natančne obračune-ne pa ,da raznorazni Knavsi še terjajo,da ob ostoječih dvorcih jaz,ovca, poravnam še krivične dolgove. Če komu pripada moje življenje ovce,pripada Edinemu Gospodu,ne pa pastirjem. In še:škof Alojz Uran primerja Kristusovo Cerkev narobe postavljeni piramidi,zgrajeni na Kristusu,temeljnem kamnu,ki jo, stoječo na Njem ohranja stabilno Sveti Duh. Ovce,posebno izgubljene, smo na vrhu in najbrž je tudi zaradi takih idej o plemstvu med razsvetljenimi”kleriki”nepriljubljen,mar ne?

    • Tako kot pavel pravi: razdaj vse kar imaš in pojdi na tromostovje crkavat z njimi. ne teži pa drugim in ne zahtevaj tega od drugih.

      • Vedno bolj polne cerkve vam gospod Zdravko potrjujejo, da imate še kako prav! Kristusov nauk se ne oznanjuje tako, kot ga je arški župnik Vienej ali pa pater Pij ali pater Leopold Mandić … vsi so bili v neki prostovoljni revščini … in kot taki popolnoma neprivlačni za množice.

  15. Mogoče sem »foušna« – čeprav sama o sebi ne mislim tako? Hvaležna sem Bogu, da lahko z družino živimo na svojem – brez razkošja, pa tudi brez dolgov, takole: »za sproti«. Pa še kakšna drobtinica ostane za bolj potrebne. Verjetno bi iz kakšne drugačne (materialne) perspektive razmišljala drugače. Danes pa nekoliko pomilovalno ocenjujem koga, ki (vse) stavi na zunanjost, razkošje, »imidž«: kaj mu koristi, ko ne bo nič od tega odnesel »s sabo«? V prtljago za k »sv. Petru« vendarle dvorca (in ne številnih drugačnih »dvorcev«) ne moreš stlačiti: kaj ti pomaga, če si ves svet pridobiš … – ali kako že gre tista?

      • V katerem kovčku pa ni prtljage? Brez milosti ne bi bilo nič:
        “Čudežna milost Gospodova,
        večja od greha in krivde vse…”

  16. “Drhal se je sicer spet brezsmiselno pohujšala in ima polna usta blebeta.”

    Zdaj lahko pa še ugibamo, ali frančiškan, župnik in Časnikov sodelavec te izbrane besede za svoje bližnje uporablja kot psovke ali zgolj slabšalno.

  17. Pa še to:

    Prava malenkost bi bila Bogu Očetu »zrihtati« kakšno udobno (oz. primerno) bivališče za Njegovega Sina. Pa ne! Sin (Božji Sin!) ni imel niti, »kamor bi glavo položil«.

    Ko sem izrazila kakšen pomislek proti nekemu projektu, sem bila (s strani »so-laikov«) poučena, da imam premajhno vero, kajti po njihovi razlagi programskih smernic (gradivo »Na poti k izviru«) moramo zgolj verovati – pa se bo projekt dovršil … Sredstva in smotrnost sta pri tem drugotnega pomena.

  18. Očitno sploh ne razumete zakaj so nekoč kralji zidali takšne katedrale. Vi, pomehkuženi socialistični reveži, bi šteli tudi drobtinice, ki bi jih župniku v dlan natresali.

    Saj ne rečem, časi so slabi. Pa saj tudi nimamo tako veliko teh projektov. Po mariborskem škandalu pa je itak še šotor preveč. Toda vseeno. Če kje duhovniki nimajo nič, potem je to v Sloveniji. Vsaj kar se nam ljube Evrope tiče. Toda vam je to vseeno. Če bi župnik v strganem talarju maševal bi se še vedno zmrdovali. Kot po Kučanovem in Kardeljevem navodilu!

    • Škof Friderik Irenej Baraga. Zanimivo je, da v uradnem življenjepisu novomeške škofije http://www.skofija-novomesto.si/svetniski-kandidati/friderik-baraga/ ni omenjen ena podrobnost iz njegovega življenja:

      Bil je dedič ogromnega premoženja in ko se je odločil za duhovnika, se je temu premoženju odpovedal.

      Še ena njegova misel:
      »Svetost ne obstoji v tem, da bi služili Bogu, kjer bi sami hoteli, ampak kjer Bog hoče in kakor Bog hoče.«

  19. Čakam na odgovor gospoda Štefana navprašanje: “Katera pa je duhovna dediščina kardinala Rodeta?”

    Verjetno zaman.

    • Seveda zaman pričakujete odgovor, saj je to izključno napad na gospoda Rodeta. Ni bilo napisano ne kako in zakaj, temveč kar nekaj počez.

    • Iz zapisa ŠK sledi, da z izrazom “duhovna dediščina kardinala Rodeta” misli na: “občestveno življenje, formacijo duhovnikov, upoštevanje vloge laikov in laiške “civilne družbe”, razvoj pastorale družin, odnos do celotne slovenske družbe, sodelovanje s sobrati škofi, njegov vpliv na imenovanja itd.”

      “To bi moral reflektirati slovenski duhovnik” – morda lahko k temu povabite tudi svojega župnika.

      Sicer ŠK o Goričanah ni razkril česa posebej novega, saj je o vsem tem že pred leti pisal Dnevnik. ŠK je predvsem to vprašanje prvi javno odprl znotraj Cerkve – in to naj bi bil ta nezaslišani “napad na gospoda Rodeta”.

  20. Dobil sem občutek, da se marsikdo ne zaveda velikosti te investicije. Predpostavimo, da ima Iskreni.net prav, ko piše:

    “Po podatkih Papirnice Goričane je bil vložek v obnovo doslej 8,5 milijona EUR. Če k temu prištejemo še 7,5 milijona EUR, ki jih je Zvon Ena potegnil iz podjetja pred umikom leta 2010, pridemo do zneska 16 milijonov EUR.”

    “Papirnica Goričane ima v tem trenutku zaradi kreditov za več kot 38 milijonov EUR finančnih obveznosti. Del kreditov naj bi bil prenesen na slabo banko. Za reprogramiranje dela preostalih kreditov pa naj bi banke zahtevale, da družba uporabivsa pravna sredstva za zaščito svojih interesov pri povrnitvi vložka v obnovo dvorca.”

    https://www.iskreni.net/druzba/165135-dvorec-in-kardinal-zalostna-zgodba-za-blescecimi-zidovi.html

    Govorimo o vsotah, ki se jih ne zbere ob nedeljah s puščico. Govorimo o realni možnosti, da bodo denar vrnili vsi davkoplačevalci v Republiki Sloveniji. Govorimo o čudnem poslovanju podjetja, ki ga je vodil gospod Andraž Stegu. Tovarna papirna naj bi se šla turizem ali kako bi že tržili dvorec??? Ekonomsko opravičili ta posel??? Naj bo gospod Andraž vesel, da ga nihče ne toži za namerno slabo poslovanje …

    In vse te moralne in verjetno tudi kriminalne vidike zožite na “mojo foušijo”? Mirno preskočite opozorila samega papeža in škofovske konference o standardu klera: “da razkošna oprema in razkošni predmeti niso v skladu z njihovim življenjem in poslanstvom”?

    Ni čudno, da je ugled katoliške Cerkve tak, kot pač je. “Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo.” (Mt 5, 13)

  21. ste opazili, da o Goričanah in podobnem na moč škandaloznem ne pišejo slovenski rumenij mediji ala mladina in slovenske novice? Ne zato, ker bralstvo ne
    bi zanimalo ampak ker je molk to že davno poskrbel kak sosedov m”arko. Kdo je to plačall? Cena je za molk je
    bila visoka. Sicer pa je bilo o Goričanah na javnih mestih govora že pred leti, tudi v katoliških sredinah, le nekateri prokatoliški mediji so se šele sedaj bolj okorajžili

  22. Vsebina članka in pa gornjih komentarjev me prepričuje,da smo tudi mi kristjani oziroma tisti ,ki se imamo za kristjane,sokrivi za stanje v tej naši ljubi državici.
    Sveto pismo je najboljša vzgojna knjiga,začnimo s Matejem 5,6,7.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite