Svet katoliških laikov Slovenije o družinskem zakoniku

7

V kolikor bo Družinski zakonik sprejet, bo razvrednotil družino in zakonsko zvezo ter omogočil, da bo na otrocih, posvojenih v istospolne skupnosti, izveden eksperiment. Zakonik bo prav tako potrdil še veliko drugih pomanjkljivih rešitev. Na področju rejništva ne bo odpravil velikega razkoraka med teorijo in prakso, na področju zunajzakonskih skupnosti pa bo še naprej omogočal veliko zlorab socialnih transferjev.

Nova družinska zakonodaja, ki ureja zakonska in družinska razmerja, bi po mnenju katoliških laikov morala podpirati in ščititi vlogo staršev, torej matere in očeta. To bi lahko dosegli z družini bolj naklonjeno zaposlitveno, stanovanjsko in davčno politiko ter s spoštovanjem ustavno zagotovljene pravice staršev do vzgoje otrok v skladu s svojim verskim in filozofskim prepričanjem. Država bi morala več pozornosti nameniti tudi vzgoji za odnose in starševstvo.

Več: Izjava članic Sveta katoliških laikov Slovenije pred zaključnim glasovanjem o Družinskem zakoniku v Državnem zboru

7 KOMENTARJI

  1. Tukaj smo priče spopadu dveh podivjanih ideoloških fundamentalizmov. Na eni strani konservativno-krščanskega, ki še vedno sanjari o “dobrih starih časih”, pa čeprav ti niti niso bili resnično dobri, vsaj za večino ljudi ne. Ki nadalje naivno misli, da lahko obrne nazaj kolo zgodovinskega razvoja, četudi to doslej še ni uspelo nikomur, ki ne upošteva očitnega sociološkega dejstva, da je t. i. klasična družina v Evropi izumirajoča vrsta …

    Na drugi strani pa imamo, da tako rečem, homoseksualno-novolevičarski fundamentalizem, ki ga predstavljajo številni glasni, jezni aktivisti, ima pa tudi precej številne – tako tihe kot tudi javne – zaveznike in podpornike v medijih, politiki, znanosti in gospodarstvu. Ti pa predvsem namenoma pozabljajo na ključno dejstvo – namreč, da je primarna funkcija spolnosti razmoževanje. So pa še druge funkcije te človeške dejavnosti.

    Žrtve tega spopada obsedencev obeh vrst smo seveda normalni državljani in resnica.

  2. Tinko –

    samo misel glede zgodovinskega razvoja. Vera v progresivni razvoj (se pravi, da smo vedno bolj pametni in bogati) je točno to: vera. Empirično je namreč mogoče pokazaati, da civilizacije tudi propadajo. Očitno sociološko dejstvo, o katerem govoriš, se verjetno nanaša na empirično izkušnjo, ki pa nič ne pove o kakovosti te oblike skupnega življenja in o njeni zaželenosti z vidika tako osebne sreče kot javnega interesa 😉

    Torej: potrebujemo močnejše argumente kot to, da se v koledarju piše eno leto več kot včeraj.

  3. Uniformnega in za vse čase veljavnega recepta za skupno življenje, ki bi bil najboljši tako z vidika osebne sreče kot javnega interesa, pač ni. So velike razlike, tako časovne kot tudi (med)kulturne.

  4. Seveda ga ni. Zato pa še ni treba vse razsut. Družina in zakon sta bila in bosta, pa
    čeprav nikoli niso vsi bili srečni. Sreče ne moreš zagotovit z zakonom.

Comments are closed.