Svečka za Kolumnista

Je že tako, da vsak človek na kakšnem pomembnem križišču zavije narobe. Nekateri nekaj časa peljejo naprej, pa se potem bolj ali manj pravočasno obrnejo in z vožnjo nadaljujejo brez večjih težav. Pokojnemu Danilu Slivniku po zgodbi s Pivovarno Laško in še kakšni to ni bilo dano.

Vendar zdaj ni trenutek, da bi se spraševal o tem. Obuditi želim spomin na Slivnika at his best. Na njegove legendarne kolumne iz Maga, ki smo jih požirali. In si želeli, da bi vsaj kdaj v življenju imeli kakšen njegovim podoben preblisk. Bil je mojster svojega žanra v obdobju, ko se kolumnistov še ni trlo. Njegov sočen jezik, njegove domišljene metafore in njegova neizprosnost sta pri nas mladcih vzbujali občudovanje, pa tudi malo slovenske zavisti. Ne najmanj pomembno je bilo, da je bilo vse njegovo pisanje ogledalo časa. V njem smo brali eno redkih neusmiljenih diagnoz samopašnosti v devedesetih in na začetku 21. stoletja vladajoče opcije, ki se je zgolj kitila s pridevnikom liberalna. Večkrat smo se pogovarjali, da bi moral Slivnik svoje tedanje kolumne izdati v knjigi. A do tega za njegovega življenja ni prišlo. Nemara se kljub vsemu najde kdo, ki bo za izdajo poskrbel sedaj. Ko za tak projekt močno navijam, obenem iskreno upam, da bo zbirka ob svojem morebitnem izidu res samo spomenik nekih minulih časov, ne pa ogledalo naše sedanjosti.

Danilo, hvaležen sem ti za ničkoliko tvojih domislic, zaradi katerih smo se (večinoma nekoliko grenko) nasmejali in je bil svet potem lepši. Počivaj v miru.

Foto: Wikipedia