Sužnji zagotavljajo zelenjavo in stanovanja

Se še spomnite kumar iz Španije, ki so jih Nemci proglasili za “obogatene” z nevarnim sevom Escherichie coli? Pozneje se je sicer izkazalo, da kumare niso bile krive, da naj bi bili kalčki iz Nemčije. Pa vendar bi bile lahko krive tudi kumare, ki jih v supermarkete večinoma dobivamo iz Španije. Tudi mi. Zaradi nemogočih higienskih razmer delavcev v rastlinjakih v Španiji.

Suženjstvo v Evropi 21. stoletja

Ko sem pisal članek o Escherichii coli in kumarah iz Španije, sem naletel na pretresljiv video, ki ga je posnel Guardian na plantažah zelenjave v Španiji. Video je v angleščini.

Video govori o tisočih imigrantih iz Severne in Zahodne Afrike ter iz Vzhodne Evrope, ki delajo na plantažah paradižnika, kumar, paprike v neznosnih razmerah. Ljudje živijo v zavetiščih narejenih iz zabojev za zelenjavo in plastične folije, brez pitne vode, brez sanitarij. Na plantažah le nekaj 10 kilometrov za bogatimi hoteli na znameniti obali Costa del Sol.

Ker so ljudje brez dovoljenj za delo, jih nepošteni podjetniki lahko neizmerno izkoriščajo. V toplih gredah delajo v neverjetno težkih pogojih, za minimalno plačilo, odpustijo jih kadarkoli želijo.

Sedaj, ko se kriza v Španiji povečuje, se v zelenjavno dejavnost selijo še imigranti, ki so doslej delali na gradbiščih, tako, da je iz dneva v dan težje dobiti delo. Plačilo pa je posledično seveda vse nižje. Ljudje se zaradi neurejene dokumentacije in pomanjkanja denarja niti ne morejo vrniti domov, tako, da so pravzaprav ujeti v pasti.

Slovenska paralela Španiji je gradbena industrija

V Sloveniji sicer nimamo takih plantaž zelenjave in še nisem slišal, da bi ljudje delali v nemogočih razmerah v toplih gredah. Imamo pa velika gradbena podjetja, ki gredo kar po vrsti v stečaj in katerih delavci iz Bosne in drugih republik nekdanje države so delali (in gotovo še delajo) v nemogočih razmerah. Na koncu pa velikokrat niti ne dobijo plače, kaj šele pošteno plačilo.

Spomnimo se gradnje ljubljanskega stadiona, ko so ljudje v težkih zimskih razmerah končevali stadion, da je bil pravočasno nared za fuzbal tekmo. Še pred lokalnimi volitvami seveda. Svoje delo so delavci opravljali za skromno plačilo in bili ob tem še v nevarnosti za svoja življenja. Ljudje so vložili v projekt svojo življenjsko energijo, a ne dobili pravičnega nadomestila v obliki plače, s katero kupujejo živež zase in za svojo družino.

Spomnimo se delavcev v Vegradu, sedaj že “pokojnem” gradbenem gigantu, ki so zbrali iz že tako nizkih plač denar za družino preminulega kolega in verjeli, da ga bo družina dobila in potem obstali – odprtih ust. Kdo bi si pa sploh upal pomisliti, da je management podjetja zmožen zadržati nakazilo denarja ob taki stiski.

Po poročanju RTV Slovenija, so ‘delavci migranti zaradi svojega brezupnega položaja postali lahka tarča prekupčevalcev z delovno silo. (Dvomljivi) delodajalci jih zaposlijo, potem pa jih po delu ne plačajo oziroma jih plačajo manj, kot je bilo dogovorjeno.’ Gre torej za klasično trgovino z ljudmi in za suženjsko delo. Kot v Španiji. Vsi skupaj smo pa v Evropi, kjer so nas polna usta človekovega dostojanstva in človekovih pravic.

Foto: Rick Hawkins, SXC