Susan Boyle, mednarodni pevski fenomen, je v svoji ravnokar izdani avtobiografiji razkrila, da so zdravniki njeni materi svetovali, naj jo splavi, ker so menili, da je njena nosečnost rizična. V svoji avtobiografiji, ki je izšla pred nekaj dnevi, opisuje svojo pot od trnja do zvezd. Avtobiografijo z naslovom The woman I was born to be (Ženska, za kar sem bila rojena) je po njenih besedah napisala, “da bi ljudem dokazala, da se sanje lahko uresničijo vsakomur”.
Iz anonimnosti med zvezde
Škotinja Susan Boyle je poletela med pevske zvezde aprila 2009 po nastopu v britanskem televizijskem programu Britanija ima talent, ko je občinstvo šokirala z dobro interpretacijo Dreamed a Dream iz Victor Hugovega mjuzikla Les Misérables. Na tekmovanju sicer ni zmagala, ampak je zasedla “le” drugo mesto. Vseeno je v prvih šestih tednih prodala 9 milijonov albumov, kar ji je v tistem letu prineslo največ prodanih albumov. Po Guinessovi knjigi rekordov je Boyle prepoznana kot številka ena med ženskimi umetnicami v Veliki Britaniji, z najhitreje prodajanimi debitantskimi albumi. Če je pred poldrugim letom Susan Boyle še pela po pubih in vmes zaslovela po vsem svetu, je sedaj objavila tudi avtobiografijo, v kateri pevka opisuje vzpon od grdega račka in nepriljubljene šolarke do muk pod žarometi.
Borka bi rada pokazala, da se motijo
Toda Boylova nikoli nebi mogla sanjati o nastopih v mednarodni areni, če bi se njena mama strinjala z nasvetom zdravnikov, naj jo splavi. V avtobiografiji piše, da so zdravniki njeni materi Bridget Boyle, ki je imela že osem otrok, svetovali, naj “prekine” nosečnost, ker so se bali fizičnih komplikacij. Mati je nasvet zavrnila, rekoč, da to ne pride v poštev, saj je ona “predana katoličanka”. Ko se je Boyle rodila s carskim rezom ,zdravniki niso mami dejali: “Čestitamo, gospa Boyle! Kako lepa deklica!” Njihov odnos je bil zadržan, ker so sumili na poškodbe možganov zaradi posledice pomanjkanja kisika. Zdravniki so materi dejali, “da je najbolje sprejeti da Susan nikoli ne bo nič”, in, da “Susan nikoli ne bo prišla do ničesar, zato ne pričakujte preveč od nje”.
Boyle nadaljuje, da je prepričana, da so imeli zdravniki najboljše namene, toda “da misli, da tega nebi smeli izreči, kajti nihče ne more napovedovati prihodnosti.” Pravi tudi, “da kar ne vedo, je to, da sem borka in da sem celo življenje delala na tem, da bi jim pokazala da se motijo”.
Bocelli in zgodba njegove pogumne matere
V zadnjih letih je več popularnih ikon razkrilo, da so bile njihove matere postavljene pred izbiro med splavom ali rojstvom otroka. V ZDA je znani igralec ameriškega nogometa Tim Tebow razkril, da so zdravniki njegovi materi svetovali splav, po tem, ko je zbolela na Filipinih. Tebowova zgodba je bila predstavljena tudi v kratkem 30-sekundnem spotu ob zaključku prvenstva ameriškega nogometa. Ocenjujejo, da si je televizijski spot ogledalo preko 90 milijonov gledalcev.
Andrea Bocelli, italijanski pop, operni in klasični pevec, z več kot 70 milijoni kopij prodanih albumov, je letos razkril, da so zdravniki njegovi materi predlagali splav, ko je doživela napad slepiča in je bilo videti, da se bo sin rodil invaliden. Bocelli je bil rojen leta 1958. Ko je bil rojen, so zdravniki postavili diagnozo, da ima zeleno mreno. Ko je bil star 12 let je postal popolnoma slep. “Mogoče sem pristranski, vendar kar lahko rečem je, da je bila to pravilna odločitev” pravi Bocelli. Bocelli upa, da bo zgodba njegove pogumne matere “lahko opogumila mnogo mater, ki se nahajajo v težkih situacijah v trenutkih, ko je življenje komplicirano, vendar želijo rešiti življenje svojih otrok. Bocelli je bil v življenju agnostik, dokler se ni leta 1994 vrnil v katoliško vero, po tem, ko je prebiral dela Leva Tolstoja, ki so ga prepričala, da življenje ni naključna usoda, ampak ima smisel.
Če je podpora, so sanje dovoljene
Zgodb znanih zvezd o izbiri njihovih mater za življenje do sedaj nismo slišali v tolikšni meri. Zgodbe so toliko pomembnejše, ker bodo imele brez dvoma vpliv na javno mnenje in na ljudi, ki spremljajo njihove korake. Prav tako so zgodbe pomembne kot premislek, kaj je tisto, kar v življenju šteje in kaj ne. Mi vsi mi smo z Boylovo in z Bocellijem pridobili in oba sta za nas dar. Premislek je tudi za vse ženske, ki se nahajajo pred dilemo, kaj z otrokom, ki čaka, da bi se rodil. In ne samo za matere, tudi za očete teh otrok in za vse ostale, ki so okoli njih. Bog ve, kje vse se še lahko rodijo Boylova in Bocelli?
Vse prepogosto je slišati za zgodbe žensk in tudi moških, ko se vrača tisto vprašanje, zakaj. Zakaj ni bilo odločitve za življenje? Naj bodo to osebe v mladih letih, srednjih letih ali v starosti. Zgodbe teh zvezd so iskrice upanja in spodbuda k pogumu, če to ne, pa vsaj k premisleku, da prehitro odločanje ni vedno na mestu, da je življenje še dolgo, da se tudi iz najbolj težkih v najtežjih situacijah lahko pridejo rodijo največje sanje, ki jih je mogoče uresničiti. Tudi zdravniki se motijo. Življenje kaže, da prihodnosti ni možno napovedati. Sanje so dovoljene, borci lahko dosežejo vse, sežejo tudi do zvezd. Bolečina je lahko velika, prav tako teža bremena. V vseh primerih šteje podpora bližnjih, ki se kaže na takšen ali drugačen način.
Foto: dnaindia
