Suša

28
390

Kdo bi si mislil, da je tisti daljni in lepi, pozabljeni, jesenski dan, bil prvi dan dolgotrajne suše, ki je pestila Slovenijo do pred kratkim? Vremenoslovci so nam razlagali, da je suša zahrbtna. Pojavi se počasi, škoda, ki jo povzroči pa je dolgotrajna. Najhitreje se pomanjkanje vode pozna na površini, na rastlinah in prav tam se škoda najprej odpravi. Hidrologi pa opozarjajo, da je podtalnica močno prizadeta, da bi moralo dolgo in vsak dan deževati, da bi se vrnila na običajne ravni. Suša je prišla v našo deželo, njene posledice pa se bodo v okolju poznale še dolgo, čeprav jih ljudje ne bomo čutili kakor mnogi nismo čutili suše, ker je nastopila v zimskem času in ker so naše pipe imele dovolj vode. Kaj briga večino, če so morali onim visoko v gorah in na samotnih krajih gasilci voziti vodo? Ne vidimo, zato mislimo, da problema ni.

Suša je dobra prispodoba za stanje duha v naši družbi.  Kakor pri suši, se tudi v družbi stvari ne dogajajo od danes do jutri, ampak nastopajo počasi, včasih zahrbtno in nevidno, spet drugič z močnim pokom ali revolucijo. Pomanjkanje budnosti in razumevanja posledic naših dejanj pa nas nedvoumno pripelje v krizo. Naša družba je trenutno v finančno-gospodarski krizi, ki smo jo zakrivili z dolgoletnim čezmernim zapravljanjem. A to ni najhujše, najhujše je, da živimo v praznini prepričanja, da delamo vse prav. Ljudje smo danes prepričani, da smo pošteni, resnicoljubni, obzirni in predvsem razgledani. Pa je res tako? Prav naša kriza dokazuje, da nismo sprejeli in ponotranjili temeljnih vrednot človeškega sobivanja: poštenosti, resnicoljubnosti, spoštovanja drugače mislečega, skromnosti, delavnosti in pridnosti. Vrednote so kot temeljni kamni vsake stavbe, nihče jih ne vidi a če jih ni, stavba hitro propade.

Razklanost med nami

Propadanje kohezivnosti naše družbe se ni začelo včeraj, temveč tisti trenutek, ko je borec z rdečo zvezdo na kapi, streljal na nedolžnega Slovenca v imenu ideologije in navidezne upornosti. Nadaljevalo se je s holokavstom nad demokratičnim taborom in ves čas titoizma z delitvijo med »naše in vaše«, ki nas je temeljito zastrupila. Slovenci smo danes do temeljev razdeljeni. Mogočen, bogat in medijsko vseobsegajoči tajkunsko kontinuitetni tabor in množičen, reven, zaničevan pomladni tabor kjer je najbolj prepoznavna skupina RKC.

Pomanjkanje resničnih vrednot je tako akutno, da o njej govorijo tako levi kot desni, cerkveni in laični, naši in vaši krogi. Če se strinjamo v tem, da v naši družbi manjkajo vrednote, pa se strinjamo tudi v tem, da so krivi »drugi«. Govorjenje o pomanjkanju vrednot je toliko bolj paradoksno, ker se nikoli ne pove, katere vrednote manjkajo in se obenem prav vrednote zasmehuje in sistematično uničuje. Dejansko živimo v družbi, ki poveličuje posameznika in njegov osebni interes brez ozira na druge. V taki družbi pa bogataši in drugi lobiji brez težav okrepijo svoje privilegije, ljudstvo, raja pa obuboža do neslutenih človeških in materialnih razsežnostih.

Težava z vrednotami je, da so »stranski produkt vzgoje«. Vrednote osvojimo počasi in z velikim naporom. Vzgoja za vrednote zahteva družino, angažirane starše, osebni pristanek in spoznanje, ter družbeno soglasje. Ko umanjka katerikoli od naštetih stebrov, si težko osvojimo kreposti, ki so osebna in trajna pripadnost vrednotam. In v Sloveniji ni družbenega soglasja o vrednotah, ki nam manjkajo. Kako lahko upamo na spoštovanje drugače mislečih, če so nekateri prepričani, da bi z ukinitvijo RKC in njenih pojavnih oblik uredili vse težave, ki nas pestijo? Še bolj pa, kako bomo lahko resnicoljubni, če je dovolj, da nekdo udari po Cerkvi s kakršnokoli floskulo, da polarizira družbo in onemogoči dialog? Iz Cerkve spet delajo prvovrstni kamen spotike za zavajanje ljudstva. Ponavlja se zgodba revolucije, osamosvojitve in vseh LDS-ovskih vlad. Ponavlja se zgodba KGB trojčka, ki je tri leta uničeval Slovenijo, pa se tega niti spomniti ne smemo. Meteorološka suša ostaja v podzemlju, v podzavesti Slovencev pa ostaja desetletja gojena in podpihovana antipatija do Cerkve. Vsak, ki ponavlja stereotipe, laži in zavajanja zoper Cerkev, namenoma in zlohotno vnaša spor med sogovornike z namenom, da skrije svoje prave namene, ki so običajno prizadevanje za ohranjanje svojega privilegija.

Slovenci smo razklani tudi po ločnici »naprednosti«, »liberalnosti«, »strpnosti«, »enakopravnosti«, »človekovih pravic«. Treznemu in resnicoljubnemu človeku je mogoče dokazati, da vse to velja. Ločnica je pripadnost Cerkvi. Katoličane se pri nas sme obrekovati, opravljati, diskvalificirati, metati iz parlamenta z zlorabo poslovnika, zaničevati, se jim posmehovati in jih razglašati za nestrpne, nesposobne, pristranske. Verjetno je več kot eden zaradi svoje vere izgubil tudi službo, pod krinko česa drugega. Nikoli, ampak nikoli varuhinja »človekovih« pravic ni dvignila svojega glasu, da bi zaščitila katoličana. Prav tako ne informacijska pooblaščenka.

Svoboda za

Osebnih stališč ne moremo zapovedati, saj so  so po naravi stvar osebne svobode. Lahko jih vzgajamo, tudi pohvalimo, a prisiliti nekoga, da bi jih sprejel za svoje, ne moremo. Poštenosti ne more zapovedati niti Bog. In je tudi ne. Njegova zapoved se glasi: »ne kradi« ali pa »ne laži« oz. »ne ubijaj«. Ko zapovedi prehajajo v pozitivno obliko, torej »ljubi« ali »naredi bližnjemu, kar hočeš, da bližnji naredi tebi«, se Bog postavi za vzor in merilo, ko pravi, »ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil«. To je edina prava krščanska zapoved. Ostale si delimo z drugimi verami in ljudmi.

Resnica je v stalnem kulturno-vojnem stanju, v katerem živimo v Sloveniji, prva žrtev. Resnicoljubnost je osebna privrženost resnici, ki pa je težka krepost. A vsaka krepost je dragocena, veliko stane in jo je potrebno plačati. Ne z denarjem in premoženjem, temveč z osebno držo, s pokončnostjo, ki je sila nepriljubljena stvar v svetu kjer ima vse in vsak svojo ceno. Za resnico je vredno tudi umreti.

Temeljne vrednote, ki omogočajo mirno in lepo sožitje so med nami na slabem glasu. Iz Gabrove šole prihajajo rodovi, ki jim niti pridnost in delo nič ne pomenita . Ni čudno, če danes celo levičarji, ki so podpirali tako šolstvo, stokajo in jadikujejo nad »pomanjkanjem vrednot« za katere sicer ne povedo, katere manjkajo.

Suša nihilizma

Stanje duha v naši družbi je torej podobno deželi kjer že dolgo, zelo dolgo ni deževalo. Dolgi dve desetletji smo izbirali individualistični nihilizem oz. parolo, »vsak ima svojo resnico« in smo na ta način uničili vsako resnico. V naravi se zelenje posuši in počasi izgine, med ljudmi pa se »posušijo« srca, izgine srčna kultura in narodi izginejo. Kakor pri sušah, se tudi v družbi posledice naših dejanj ne pokažejo takoj, ampak je ciklus generacijski. Zdaj žanjemo, kar so sejali na začetku časa »po svobodi«. Tedanji otroci so sedaj stari nekaj čez 50 let. Sejali smo sovraštvo do vere, žanjemo ateizem. Sejali smo beograjsko “nadmudrivanje”, žanjemo finančni kaos, sejali smo laž, žanjemo sprenevedanje in nesposobnost razumevanja, sejali smo pohlep, žanjemo krizo, sejali smo vero v prihodnost, žanjemo uživanje danes in za vsako ceno, sejali smo privilegije, žanjemo razvajenost velikih razrednih skupin.

Predvsem pa smo dolga desetletja gojili mit o socializmu, enakopravnosti in slavni preteklosti na kateri bi lahko zgradili boljšo prihodnost. Mit, ki mu nihče več ne verjame, saj ni nikogar, ki bi prisegal na omenjene pravljice in bi bil pripravljen v imenu  prihodnosti še kaj potrpeti . Vprašajte Štruklja, Semoliča, Jankoviča, Kučana, Stanovnika ali Hribarjevo, če so se pripravljeni odpovedati kakšnemu privilegiju ali evru v imenu boljše prihodnosti? Niso.

Ateist je človek, ki je primoran živeti za danes, tukaj in zdaj. Zanj nobena žrtev in odpoved nima pravega smisla. Tudi zaradi tega smo danes v takšnem finančno-gospodarskem stanju. Vernikov je preprosto premalo, kajti pravi vernik ve, da tostranstvo ni vse,da si mora pridobiti pravico za večno srečo. Večnost se pa začne po smrti. Lahko je bilo revolucionarjem zahtevati od Slovencev žrtve, ki jih sami niso nosili, ko so bili Slovenci še verni. Katoličane so ne le pobijali, preganjali in zatirali, temveč so ljudem tudi sistematično kradli vero. Zdaj žanjemo prav to. Ljudstvo, ki nima vere in je postalo brezoblična masa s katero je mogoče brez težav manipulirati. Vendar se to ljudstvo hitro lahko spremeni v drhal, ki bo hotela, kakor rimska nekoč, kruha in iger zdaj in takoj. Za izhod iz krize potrebujemo najprej resnicoljubnih novinarjev, ki nas bodo obveščali uravnoteženo in ne navijaško kakor delajo sedaj. Potrebujemo treznih voditeljev, ki bodo skupaj naredili, česar v 20 letih niso. Potrebujemo potrpežljivost in vztrajnost, pa tudi spremembe tam kjer se je kriza pravzaprav začela. V izobraževanje moramo vrniti vzgojo za poštenost, pridnost, delavnost, spoštovanje in resnicoljubnost. Gabrovo šolo moramo poslati na smetišče zgodovine in se vrniti k svojim krščanskim koreninam.

Zaradi ideološke zaplankanosti kaj takega seveda (še) ni mogoče. Zato nas bo kriza še dolgo tepla. Upam pa, da nas bo tudi kaj naučila. Tepla bo predvsem tiste, ki nimamo stricev na Barju in  nismo nikoli pristajali na udobno, z državnim denarjem plačano levičarstvo, »naprednost« in ateizem.

28 KOMENTARJI

  1. Boljševizem je samo sekularizirani katolicizem, sicer pa gre za isto izključevalnost, isto sovraštvo do drugače mislečih, isto nasilnost ipd. Katolicizma se nikakor ne da umestiti v demokratično-pluralistično paradigmo, pa čeprav si Poznič in nešteti drugi to na vse kriplje prizadevajo.
    Slovenska tragedija se je začela s krvavo protireformacijo. Če bi bili (p)ostali protestanti, bi bili danes po vsesplošni razvitosti blizu Skandinavcem in Nizozemcem. Ne čisto na njihovi ravni (na žalost ne živimo na dokaj mirni periferiji Evrope), ampak nekje blizu pa vendarle. Tako pa lebdimo med tranzicijsko Srednjo Evropo in Balkanom …

    • Janko; sedanja zahodna demokracija ima korenine v krscanstvu, ce ne poznate zgodovine, ce nimate dara filozofa, pisite o kidanju gnoja.

      • Pa kaj? Krščanstvo ima pa korenine v poganstvu. Vprašanje je, če ga je sploh kdaj preraslo. 😀

        • hah: se eden, ki nima pojma o zgodovini, pa trosi neumnosti! Krscanstvo ima korenine v Judovstvu! Judovstvo pa v Aziji!

        • hah: saj verjetno poznate tisto, ljudsko, o zenski, kosi in skarjah, v vodnjaku.
          Judje so bili, kot zasuznjeni v Egiptu, pod faraoni, v veliki vecini tudi upravljalci faraonove knjiznice, ki jo je pozgal barbar Julij Cezar in ki je ta rimski barbar za vedno pahnil v temo stevilne skrivnosti clovekovega nastanka.
          In iz teknjiznice, ki se je polnila z knjigami trgovskih ladij iz Azije, so Judovski upravitelji pokradli stevilne zgodbe in napisali svojo Biblijo (Gilmes). Tedanja plemena Skifov,….. v Aziji niso bila mnogobostvena. Budizem sploh ni poganski. Tako, da, hah, nimate prav. Poganstvo je sploh cvetelo med barbari Rimljani in Slovani.

          • Če resnično iščemo resnico … Aleksandrijska knjižnica je bila štiri krat težko poškodovana oziroma uničena. Prvič je imel resnično prste vmes Julij Cezar ampak! Ampak to je bila postranska vojna škoda – požar iz neke bitke se je preveč razširil; iz morja na kopno in na knjižnico. Drugo in tretje uničenje knjižnice pa lahko pripišemo tako rimskim cesarjem kot borbo proti knjižnici. Zadnje in dokončno uničenje pa so izvedli Arabci sami in sicer kalif Omar iz Damaska: “Če je kaj v knjigah proti Koranu, jih moramo uničiti. Če pa knjige potrjujejo Koran, so dvojniki, ki so nepotrebni in jih je treba uničiti.” … Saj govorimo o tej knjižnici, kajne?

          • Alfe: z tem vasim podrobnim tolmacenjem se v celoti strinjam!
            Velik delez pri unicenju so imeli tudi Judje, ki so brisali sledi pokradenih zgodb za Biblijo in svojega boga.
            Sicer pa je vseeno v kaj kdo veruje ali v nic. Smo samo droben nihljaj energije v vesolju.

          • Petrovc: Še v današnji Bibliji so sledovi poganstva. A te bo moral ateist o tem podučiti? 😀

            Tukaj je lepo razloženo: youtube.com/watch?v=MlnnWbkMlbg

            Viri, ki jih avtor uporablja, so navedeni v opisu videa.

  2. O vrednotah samo tole: nihče ni bil obsojen za medvojne in povojne zločine, ki nikoli ne zastarajo. Zločince se ščiti. Torej ubijanje ni (bilo) sankcionirano.
    Če je ubijanje dovoljeno, je potem dovoljeno vse.

      • Janko: tisti, ki mori, nikoli ne mori iz vzvisenih ciljev! Morilec je mentaliteta. Za toje tudi trpljenje morilca ob posednji uri nepojasnjeno!

      • Eno se je boriti za osvoboditev, drugo pa je zaradi namena prevzema totalitarne oblasti, pobijati politične, ekonomske in idejne nasprotnike.

        • So se potem belčki borili za osvoboditev izpod okupatorja? Morda s tem, da so 20. aprila 1944 na bežigrajskem stadionu zaprisegli zvestobo Hitlerju?

          • Nihče se ni boril “za osvoboditev izpod okupatorja”.
            Komunisti so sprožili državljansko vojno, okupator jim je bil drugorazredna tema.
            Kardelj je jeseni leta 1940 na partijski konferenci v Zagrebu rekel, da bodo komunisti šli v odpor, če bodo izgledi za revolucijo. Izgledi so očitno bili, zanetenje državljanske vojne je uspelo.

            Seveda pa @janko ni dojemljiv za razlaganje zgodovine po resnici, ampak nas še kar naprej mori s partijskimi pravljicami.
            Smo odrasli ljudje, edino tovariš @janko je še ostal na nivoju otroškega sprejemanja partijskih pravljic.
            Tudi mi smo jih morali poslušati pri zgodovini v osnovni šoli, ampak smo potem v življenju odrasli ter smo in še znamo ločiti pravljice od resnice.

          • Ahhh,Janko, kaj naj vam razlagam, ko je domet vasega razuma in analize priblizno takle:
            ” Bil sem z druzino v Belgiji, v glavnem mestu je drago, v Ardenih pa je ceneje, za to sem bil tam teden dni!”
            To je ves vas potopis.

          • Za osvoboditev izpod okupatorjev so se borili izključno partizani pod vodstvom komunistov. Resnici na ljubo pa je treba dodati, da so slednji imeli tudi dodatno ideološko-politično agendo.

          • Gospod Janko,
            treba bi bilo zapisati:
            “Borili partizani pod vodstvom komunistov, ki so vse druge oblike odpora razglasili za narodno izdajstvo. Tudi TIGR. ”

            Zadeva se kar groteskno sliši, kajne?

      • To imaš pa prav. Noben ne bo sodil samemu sebi. Borili so se proti Nemcem, niso se pa borili za svobodo. Niso bili del zavezništva, razen po sili razmer, ker so streljali v isto smer. Vsem partizanom v posmeh so ZDA odlikovale Dražo Mihajloviča. Tako da o politični sramoti partizanov ni za razpravljat. Kakor tudi ne o politični neumnosti domobrancev.

  3. Spostovani, nasa druzba je predvsem in prvobitno v moralni krizi!
    Moralna kriza pa se je zacela 1848 z podtaknjeno teorijo, da smo zahodni Slovani!
    So naslednji nadaljni padci v brezno moralnega razkroja dezele Kranske:
    1. Odcepitev od matere AvstroOgrske!
    2. Ustanovitev OF!
    3. Neizvedba lustracije in prva vlada DEMOS, prestreljena s nacionalnimi tajkuni!
    4. Drnovskova liberalna opcija! Liberalizem je smrt vsaki naciji!

  4. Še nekaj iz že omenjene literatura Franca Rodeta:

    Sredi med zgodovinskimi in psihološkimi vzroki ateizma lahko navedemo še moralni vzrok. Verovanje v Boga ni samo teoretično prepričanje. Bog je najprej moralna zahteva, zahteva po notranjem spreobrnjenju. Če se človek zavestno in hote upira božjim zahtevam, potem se pojavi neka napetost med vero in življenjem, napetost, ki bo vero polagoma zadušila. Vera in upiranje božjim zahtevam lahko nekaj časa obstajata vzporedno. Končno pa človek ne trpi več te napetosti in vero zapusti. Morda bo trdil, da je krščanstvo sovražno življenju ali ni v skladu z znanostjo ali kaj podobnega. V resnici pa se ni hotel odpovedati temu, kar ve, da je proti Božji volji. V tem smislu drži, kar pravi Juline Grene: ,,Nemoralnost pripravlja ležišče neveri.”

    Pri presojanju primerov moramo biti zelo previdni. Vse prevečkrat vzporejamo nevero in nemoralnost. Morda je to bilo v preteklosti, saj so imenovali prve evropske ateiste v 17. stoletju libertince. Sodobnim ateistom kot ateistom ne moremo kaj takega očitati. Njihovo etično vedenje se pogosto v ničemer ne razlikuje od kristjanov. Kristjan ne bo obsojal nikogar. Ne bo se postavljal na mesto Boga, ki edini pozna srca in ve, kaj je v človeku.

    • Verjetno je dobro, da poudarim:

      … bo trdil, da je krščanstvo sovražno življenju ali ni v skladu z znanostjo ali kaj podobnega. V resnici pa se ni hotel odpovedati temu, kar ve, da je proti Božji volji.

      Zato tudi nima smisla prepričevanje človeka, ki trdil zgornje. To se mora zgoditi v njegovi notranjosti, recimo temu pogovor sam s seboj v tihih, dolgih nočeh.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite