V javnost so prišli tonski posnetki skrivnega srečanja predsednika vlade Boruta Pahorja z okrog deset izbranimi novinarji. Ena od novinarskih organizacij, to je novinarsko društvo, je ob tem pohitelo z ostro izjavo, v kateri je obsodilo tistega anonimneža, ki je tajno in brez dovoljenja posnel sproščeno Pahorjevo govoričenje, ne pa tudi sramotnega dejstva, da so novinarji in uredniki na takšno skrivnostno srečanje sploh pristali.
/ … /
Zdaj so pač časi vsesplošnega sprenevedanja in manipulacij, časi zarot vseh proti vsem znotraj koalicije. Časi spopada med Golobičevimi in Pahorjevimi novinarji. To pač niso časi politikantskih peticij 571, ki se je v zgodovino slovenskega novinarstva vpisala kot največja sramota novinarskega poklica in neke novinarske društvene organizacije! Zdaj so časi novinarskega skrivaštva, časi novinarske “avtonomije”, za katero je nesprejemljiva sramota to, da so v javnost prišli sicer sramotni posnetki sramotnega govorjenja Boruta Pahorja, ni pa sramotno in profesionalno zavržno, da izborna in izbrana četica novinarjev (med katerimi je bil tudi novinar ter voditelj TV Dnevnika Dejan Ladika) na takšno neprofesionalno in neetično “klavzuro” sploh pristane.
/ … /
Zato ni najpomembnejša afera dejstvo, da je nekdo zelo sproščeno govorjenje Pahorja zlorabil zaradi notranje koalicijskih obračunov – zlasti med Golobičem in Zaresom na eni ter Pahorjem in SD na drugi strani. Problem in nepojmljivi škandal je, da so v tej sramotni raboti, imenovani brifing, sodelovali posamezni novinarji in uredniki, ki so si očitno s trenutno oblastjo zelo blizu. Če si ne bi bili, se tudi Pahor ne bi tako zelo sprostil, da bi uporabljal izraze in besede, ki sodijo v gostilniško debate alkoholiziranih. In nihče od prisotnih ni začutil vsaj etične zadrege ob tem in bi s tega sramotnega in za novinarstvo sramotilnega brifinga preprosto odšel.
Tako društvo novinarjev tudi z novim vodstvom nadaljuje tradicijo svojega predhodnika Repovža, ki je omenjeno organizacijo uporabljal in zlorabljal za dnevno politične obračune z drugače mislečimi. Društvo novinarjev je že deset let popolnoma ideološko ekskluzivno in politično instrumentalizirano. In vse, kar nam je po tem škandalu sporočil Stepišnikov upravni odbor DNS je to, da je problem, ker se je o tem razvedelo in ne v tem, da se je to sploh zgodilo.
In čemu je do tega novinarsko sramotnega dejanja sploh lahko prišlo?
V resnici je do tistega za novinarsko avtonomijo in profesionalnost nesrečnega kvazi brifinga 28. maja letos prišlo v času, ko se je tako imenovana Stepišnikova četica že izoblikovala v “zaprto kandidatno listo” za novo vodstvo DNS in ko je bilo tudi na novinarskem terenu (beri v posameznih aktivih velikih medijskih hiš) dogovorjeno, da bo ta četica olastnina društvo novinarjev. Čeprav sedaj vse bolj kaže, da je bilo društvo članstvu dobesedno ukradeno, da bi način vladanja Stepišnikove četice slovenskim novinarjem, ki so člani DNS, bil trikratna potenca na katastrofalno vodenje društva s strani Repovža in njegovih.
Nekaj tednov pred volilno skupščino DNS so posamezni člani izražali nestrinjanje s takšnim zaprtim in nedemokratičnim načinom volitev v organe DNS. Njihov glas je bil seveda glas vpijočega v puščavi, Stepišnikova lista oz. četica istomišljenikov pa je članstvu celo zagrozila: ali bo na volitvah celotna lista izvoljena, ali pa nič. Se pravi, če potrebne večine glasov en sam Stepišnikov kandidat ne bi dobil, bi odstopili vsi iz te četice, ki bi bili sicer izvoljeni. Danes vam bo marsikdo, ki je tej farsi na volilni skupščini prisostvoval, zagrenjeno rekel, da je šlo za “ovčerejo” in ne za demokracijo.
Več: Reporter
