Vir v celoti: blog Jože Bartolj. Založba Sanje je zjutraj sporočila, da sta novinarja, ki sta pri njih izdala trilogijo o »orožarski aferi« pri nas, prejela nagrado za izjemne zasluge na področju raziskovalnega novinarstva. Gre za nagrado, ki jo podeljujeta organizaciji za medije Jugovzhodne Evrope (Seemo) in Centralno evropske iniciative (Cie).
Novico so objavili v Delu in Dnevniku, o njej molči Večer, 24UR, Žurnal in Siol. Že to govori samo zase.
Trilogiji je recenzijo pisala Spomenka Hribar (vsekakor relevantna strokovnjakinja, ki se poleg Kocbeka, sprave in katoliške ločitve duhov spozna tudi na orožje), Branko Soban je napisal uvodno besedo, Božo Repe je knjige predstavljal ob izidu.
O vsebini se ne bom izjasnjeval, ker je ne poznam in tisti, ki pričakujete kakšne vsebinske poudarke, lahko na tem mestu nehate z branjem.
Sprašujem se namreč nekaj drugega. Kako je mogoče, da taka knjižna trilogija pri nas izide, potem pa ne zgodi nič. Neki nazorsko enaki ljudje knjigo napišejo, izdajo pri sebi naklonjeni založbi, se družijo na predstavitvi, poskrbijo, da dve vzhodno evropski organizaciji (??) podelita nagrado za »prodorno raziskovalno novinarstvo«, vendar pa dlje od tega ne pride. Gre mar za znanstveno fantastiko? Kako je mogoče nekoga obremeniti s toliko gradiva, za sodišče pa ti dokazi očitno niso relevantni. Kaj ni čudno, da lahko pri nas sprožijo sodni proces zaradi možnosti, da je nekdo nekomu, na neugotovljivem kraju, ob neugotovljivem času, obljubljal neugotovljive koristi od provizije za prodajo oklepnikov Patrija, v zgornjem primeru pa se na sodišču ne zgodi nič? Pri nas časopis objavi fotografije sodnikov in stečajnih upraviteljev na skupni zabavi in že naslednji dan je na vratih policija… Tu pa nič.
Še več! Zgodba je banalna tudi iz druge strani. Premier, ki ga omenjena pisca močno obremenjujeta, je zavzel držo monolita in dela ne komentira. Zakaj ne poskrbi, da se zadeva razjasni na sodišču, če gre za knjige »napisane z veliko domišljije in napačnih sklepanj«, kot je o tem zapisal eden od udeležencev v aferi. Zakaj Šurca in Zgage ne toži? Zgolj zaradi 571 podpisov novinarjev izpred nekaj let? To lahko razumem, ampak saj v tej zgodbi nastopajo še nekateri drugi akterji. Zakaj ti ne sprožijo postopkov?
Zakaj se v tem primeru ne da opraviti nekakšne DNK orožarske analize, da bi zgodba končno dobila epilog? Tako pa se nam v majhnih odmerkih kar naprej vrača in vrača in vrača…
Vir v celoti: blog Jože Bartolj
