Nekaj primerov superživil
Ste že dodali v svoj prehranjevalni režim klorela alge, na primer v obliki temnozelenih tablet s pridevnikom »bio«? A zakaj bi jih, se sprašujete? Zato, ker vam pomagajo pri razstrupljanju telesa, pa naj to pomeni karkoli. Sliši se dobro, saj nas industrija in življenjski slog obilno zastrupljata in tako se je pač treba razstrupiti. Aha, če še niste vnesli v prehrano klorela alg, potem ste pa morda spirulina alge, gojene v zunanjih bazenih na Kitajskem. Ker Slovenci smo že od nekdaj nori na alge, to tako z »vsem živim« bogato hrano, ki niti ni tako draga. Za 45 € dobite zalogo 550 tablet po pol grama, kar imate za cele tri mesece eksotičnega razstrupljevanja – pa karkoli že to pomeni.
Kaj pa čia semena iz Paragvaja, polna topnih vlaknin (torej nekaj praznega, kar povečuje volumen vašega blata)? Ste jih že začeli dodajati vašemu kruhu? In, ali že uživate prah iz camu camu sadeža iz deževnega južnoameriškega pragozda, tega tako cenjenega vira C vitamina, ki vam kot izvrsten antioksidant v trenutku zavre oksidacijo in polovi prav vse proste radikale v telesu? Kar je seveda dobro, pa karkoli že to pomeni. Sliši se strokovno. Z majhno investicijo 17 evrov za manj kot 100 g vam je na voljo to neverjetno vitaminsko bogastvo. Ker C vitamina nam v teh krajih tako strašno primanjkuje, da ljudje množično obolevajo za skorbutom, znano boleznijo mornarjev, ki po mesece niso uživali sadja in zelenjave. Kislo zelje od kmeta, ki živi 100 m stran od nas, naj se skrije v najgloblji kot pred tem superživilom iz perujskega deževnega pragozda, pridelanega na najbolj bio način. To, da se precej C vitamina uniči s sušenjem, tu pač zanemarimo.
Kaj pa mlada pšenična trava v prahu, ki vam prinese obilico klorofila, zelenega rastlinskega barvila, ki ga ne najdete nikjer drugje? Rastline v Sloveniji ga namreč ne vsebujejo toliko in takega, kot ga je najti v čudežni posušeni pšenični travi s Kitajske? In zakaj bi človek jedel zeleni prah s Kitajske? Za krepitev imunskega sistema vendar, pa naj to pomeni karkoli. Sliši se dobro.
Ljudje, pamet v roke!
Saj je morda razumljivo, da ljudje v eksotičnih živilih, ki jim morda prav zaradi eksotičnosti hitro dodamo pridevnik super, iščejo to česar ne najdejo doma. Vse kar od nekje prihaja, je boljše, bolj zdravo. V domači hrani, ki je zrasla na primer v Prekmurju ali v Slovenski Istri ali pa celo na domači njivi, gotovo ne more biti snovi, ki jih tako nujno potrebujemo. Če bi bile, se ne bi tako slabo počutili, saj tako hrano pač uživamo že od nekdaj, pa nam ni pomagala k boljšemu počutju ali k ohranitvi zdravja. Zato pač iščemo eksotično.
Če namreč nek posušen, tabletiran, zelen prah prepotuje na tisoče kilometrov, da pride na našo mizo, če je to na najbolj bio način pridelal kmet na Kitajskem, ki kot država sicer slovi po prispevku k tradicionalni medicini, a po svojem skrajno ekološko ignorantskem obnašanju in če vam trgovci to prodajo pod rubriko »superživilo«, potem je to vredno suhega zlata. Vse za zdravje – denarnic v rokah posrednikov v verigi od Kitajske do vaše mize.
Ljudje, pamet v roke! Kupujete drag “top-bio-super-šit”. Zaradi zgodbe. In pričakovanja odrešenja s pomočjo hrane. Ne bo šlo.
Foto: Martina Lukacova, FreeImages.com
