Suhadolnik: Dobre novice z Antarktike, slabe iz Argentine

Vir: Gorazd Suhadolnik, Siol. V dneh epskega arktičnega mraza – končno je celo v Ljubljani zapadlo centimeter ali dva snega – je bilo popolnoma samoumevno, da potrebujemo kakšno senzacionalno močno novico iz dežele večnega snega in ledu. In so nam jo servirali: po desetletjih vrtanja v treh izmenah 24 ur na dan je ruskim znanstvenikom uspelo predreti skoraj štiri tisoč metrov debelo plast ledu in ugrabiti vzorec vode iz jezera Vostok, ki je bilo pod večnim ledom zapečateno zadnjih 20 milijonov let. S preučevanjem vode iz Vostoka si obetajo razkritje novih oblik življenja in njegovega razvoja pred ledeno dobo, napovedujejo tudi “popolnoma novo poglavje v razumevanju našega planeta”.

Pri lovu na vzorec vode izpod ledenega oklepa Antarktike so ruski raziskovalci do zadnjega diha tekmovali z britanskimi in ameriškimi kolegi, ki so vrtali svoje vrtine in sondirali v konkurenčno arktično jezero. Zadnjih šest mrzličnih dni pred zmago se ruska ekipa ameriškim kolegom sploh ni več javljala. Šlo je za ponos in prestiž, primerljiv z rusko-ameriško tekmo v prvem pristanku in hoji po Luni. Obenem pa je raziskovalce neusmiljeno priganjal čas: na Antarktiko so prihajali dnevi, ko postane premrzlo, več kot šestdeset stopinj minusa, da bi letalo še lahko pristalo in odpeljalo raziskovalce v toplejše kraje.

Znanost sama po sebi s svojimi epohalnimi dosežki vred pa očitno medijsko ni dovolj penetrativna, zato so novičarske agencije k poročilu o uspehu ruskih znanstvenikov pritaknile še pravljico o odkrivanju antarktičnih skrivnih Hitlerjevih arhivov. Gre za eno od šokantnejših teorij zarote do zdaj, v njej pa je zmešano vse, od teozofije Helene Blavatske do scientologov in raeljancev, ne manjka pa seveda norih nacističnih programov, vključno z letečimi krožniki in globoko zamrznjenim demonično-evgeničnim obrokom arijske rase. Brrr, nekje v ledenih jamah Antarktike še stoji nacistična baza 211, bazen intelektualnega, okultnega, mističnega, vesoljskega, genetskega in še kakšnega potenciala tretjega rajha. Rusi in Američani naj bi vsaj toliko kot za rožo znanosti tekmovali tudi za odkritje dediščine hitlerjanskih blodenj.