Avtor: Alen Salihović. Vir: radio Ognjišče. Za pravno mnenje o odločitvi protikorupcijske komisije smo vprašali nekdanjega ministra za pravosodje in predsednika Zbora za republiko dr. Lovra Šturma. Opozoril je, da delovanje omenjene komisije temelji na pravnih podlagah, ki so ustavno sporne. Po Šturmovih besedah to dokazuje predvsem nezmožnost pritožbe na njene odločitve.
Odločitve komisije po besedah Šturma ne zagotavljajo enakega varstva pravic strank v postopkih. „Nenavadno je tudi to, da proti njihovemu mnenju, ki je objavljeno na spletni strani in ki sploh ni udeležencem vročeno po običajnem postopku, obvelja kot dokončno in proti njemu ni mogoče uporabiti nobenega pravnega sredstva, čeprav slovenska ustava vsakemu takšno pravno sredstvo zagotavlja.“
Na vprašanje, ali je protikorupcijska komisija v tem primeru več kot sodišče, je odgovoril: „Protikorupcijska komisija je začetek in konec vsega. Je hkrati nekdanji maršalat, obenem pa tudi že kar sodišče.“
Pooblastila komisije so – tako Šturm – nenavadna in v nasprotju s slovensko ustavo. Na vprašanje, kako komentira odziv nekaterih koalicijskih partnerjev, da bi moral Janez Janša kot predsednik vlade odstopiti, je odgovoril s pravnega vidika. „Slediti je treba postopkom, ki so predpisani v ustavi glede zamenjava predsednika vlade ali celo morebiti zamenjave vlade.“
Šturm je ponovil, da bi bilo treba udeležencem v postopku zagotoviti minimalno varstvo pravic. „Treba bi bilo zagotoviti, da bi vsi udeleženci v postopku dobili pismene odločbe, ne pa da se poročilo kar nenapovedano pojavi na spletni strani. Treba bi bilo omogočiti pritožbo zoper odločitev komisije.“
Šturm je v pogovoru za Radio Ognjišče še dejal, da je že lani želel organizirati okroglo mizo o pravnem statusu po njegovem prepričanju neustavnih pooblastilih Komisije za preprečevanje korupcije, a te zaradi pomanjkanja časa niso uspeli izvesti. Gotovo bo včerajšnja odločitev lahko nov povod za pripravo razprave o tem.
Vir: radio Ognjišče
Avtor: P.J. Vir: Slovenske novice
Nekdanji minister za pravosodje pravi, da je bila preiskovancema kršena ustavna pravica. »Škandalozno je dejstvo, da preiskovanci niso dobili v pogled v pisni obliki poročila komisije, kar sam zakon tudi izrecno določa kot obveznost komisije,« je ravnanje komisije komentiral nekdanji minister za pravosodje Lovro Šturm.
Kršene pravice
To, da sta bila predsednik državnega zbora Gregor Virant in predsednik države Borut Pahor prej seznanjen z izsledki poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) kot ostali preiskovanci ni običajna praksa, pravi nekdanji minister za pravosodje Lovro Šturm. Bolj škandalozno, kot to ocenjuje dejstvo, da preiskovanci v pogled poročila niso dobili v pogled v pisni obliki. »To je bolj problematično.« Šturm pravi, da zakon jasno določa, da je pravica preiskovanca, da se izjasni o osnutku. »V konkretnem primeru je bila s tem ostalim preiskovancem kršena ustavna pravica.«
»Sama zakonska ureditev postopka in delovanja komisije je ustavno sporna in neskladna z zakonom. Komisija za preprečevanje korupcije je ravnala v nasprotju z zakonom, saj se ima vsak pravico braniti in zagovarjati.« Po njegovih besedah se ima preiskovanec v roku sedmih dni pravico pritožiti na poročilo.
»Komisija je ravnala v neskladju z ustavo«
Na besede Roka Praprotnika, člana KPK, da je njihovo poročilo dokončno in, da ugovor nanj ni možen je nekdanji minister za pravosodje je dejal, da je že v preteklosti večkrat opozoril na nenavadno ravnanje Klemenčičeve komisije. »Mnenje komisije je tako kot nek maršalat, kot neka dokončna obsodba. Pravi, da kot je videti v tem primeru, Janez Janša in Zoran Janković nista imela možnosti ugovarjati poročilu, čeprav jima zakon to pravico daje.«
Pravi še, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije jasno določa pooblastila komisije, KPK pa si naj bi si jih zelo nenavadno in po svoje interpretirala. Šturm je prepričan, da je v tem primeru komisija ravna v neskladju z ustavo.
Vir: Slovenske novice
Avtor: Barbara Grm. Vir: Siol.
“Običajno je tako, da se do uradne razglasitve o tem ne seznanja nikogar, kvečjemu le tiste, ki jih ta odločba neposredno zadeva,” je pojasnil pravnik Miro Cerar.
Komisija za preprečevanje korupcije je namreč potrdila, da je pred objavo poročila o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, z njegovimi ugotovitvami seznanila predsednika republike in predsednika državnega zbora. Kot razlog so navedli njun “ustavno-pravni položaj”, šlo pa naj bi tudi za “izraz odgovornosti in zavedanja o teži ugotovitev poročila za slovenski prostor”.
Za seznanitev z ugotovitvami so se odločili po skrbni presoji
Pojasnili so, da so se tako odločili po “skrbni presoji in odločitvi celotnega senata komisije, in sicer zgolj o ključnih ugotovitvah ter o dejstvu, da bo poročilo v nekaj urah objavljeno v javnosti in poročila nista dobila v fizični obliki”, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Cerar: Gre za vprašanje političnega oziroma uradniškega bontona
Ali so za takšno ravnanje imeli kakšno pravno podlago smo na Planet Siol.net povprašali pravnika Mira Cerarja, ki je odgovoril, da pravne podlage zagotovo niso imeli. “To verjetno ni prepovedano, ampak ne bi bilo v skladu z duhom zakona,” je pojasnil.
Sicer, kot je dejal, to ni kakšna kršitev zakonodaje, se pa ob tem zastavlja vprašanje primernosti. “Običajno je tako, da se do uradne razglasitve o tem ne seznanja nikogar, kvečjemu le tiste, ki jih ta odločba neposredno zadeva,” je pojasnil Cerar. V tem primeru gre tako po njegovem za vprašanje političnega oziroma uredniškega bontona.
Poudaril je še, da je razlaganje vsebine vnaprej po njegovem mnenju nesprejemljivo.
