Stupica: Soočiti se bo treba z Velikim razkolom. In z zgledi »Kako naprej?«

34
19643
Milan Kučan in Janez Janša

Temeljni problem slovenskega naroda in države je patologija, ki jo simbolno ponazarja daljica ”Velikega razkola” slovenskega naroda. Na eni strani daljice Velikega razkola je simbolna točka A s skupnostjo sotrudnikov totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod; na drugi strani je točka B z žrtvami skupine A.

Treba se bo prenehati sprenevedati in se z Velikim razkolom soočiti.

Soočiti se bo treba s procesom totalnega sistemsko-strukturnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod. V začetku 90-tih let prej. stol. nas je namreč del demokratične opozicije pustil na cedilu. In ni pretrgal s totalitarnim sistemom slovenskih prokomunistov. Zato se v zadnjem desetletju, to je od konca leta 2008 dalje, stopnjuje proces neutemeljene uporabe oblasti sotrudnikov iz simbolne točke A daljice Velikega razkola. Eden od primerov je sistemsko-strukturni protipravni državni udar v največjo splošno demokratično stranko SDS in njenega prvaka, ki mestoma kot osamelka nasprotuje sistemsko-strukturnim procesom za ponovno vzpostavitev totalitarnega sistema slovenskih prokomunistov.

V teh okoliščinah je vprašanje »Kako naprej?« Zgled so lahko: prvič, karierna žrtev intelektualnega bisera dr. Blaža Mrevljeta, drugič, osebnostna dozorelost vedenja Mojce Kucler Dolinar in tretjič, vélika politika Franca Kanglerja.

Temeljni problem 1: proces ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema

Koncem 80-tih in začetkom 90-tih letih prej. stol. smo Slovenci od demokratične opozicije pričakovali, da bo uresničila dve temeljni nalogi: prvo, da ustvarijo samostojno in neodvisno državo, in drugo, da pretrgajo s totalitarnim sistemom slovenskih prokomunistov. Prvo nalogo so uresničili. Druge naloge se ni nikoli uresničilo, del demokratične opozicije nas je namreč pustil na cedilu, zaradi česar se ni pretrgalo s totalitarnim sistemom slovenskih prokomunistov.

Nikoli uresničena naloga demokratične opozicije pretrganja s totalitarnim sistemom slovenskih prokomunistov je razlog za eskalacijo patologije Velikega razkola slovenskega naroda v zadnjem desetletju. Od leta 2008 dalje se namreč stopnjuje sistemsko-strukturni proces neutemeljene uporabe oblasti sotrudnikov iz simbolne točke A daljice Velikega razkola. V procesu se teži k ponovni vzpostavitvi prejšnjega režima. Ta je v temelju nasproten sedanjemu državnemu redu, z navedenim procesom pa se sedanji državni red izpodbija.

V procesu se izpodbija temeljne elemente, ki sedanjo državo ločijo od elementov pretekle totalitarne države slovenskih prokomunistov. Ti, v državnem udaru izpodbijani, temeljni elementi sedanje države so:

  • prvič: izpodbija se tri sistemsko-strukturne stebre evropske civilizacije: demokracija z delitvijo oblasti, pravna država in pristno varstvo človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. prokomunistov.
  • drugič: izpodbija se poseben temeljni cilj sedanje države, ki je preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema slovenskih

Slednje (ad drugič) je vezano na temeljno ustavno dejstvo, temeljni cilj in zgodovinsko poslanstvo Republike Slovenije. Temeljno ustavno dejstvo je namreč naperjeno zoper totalitarno državo slovenskih prokomunistov – »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in, se v njej hudo kršijo človekove pravice [zaradi česar] za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ« (cit. po tretji uvodni izjavi in 2. odstavka I. razdelka Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije). To temeljno dejstvo je podlaga enemu od temeljnih ciljev zgodovinskega poslanstva slovenske ustave. Kajti, »zaradi bridkih zgodovinskih izkušenj slovenske družbe iz obdobja bivšega komunističnega totalitarnega sistema je v zgodovinsko poslanstvo slovenske ustave vgrajen tudi njen temeljni cilj, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema.« (cit. primerjaj s točko 7 obrazložitve ustavne odločbe Up 301/95, dostopno – tu).

Temeljni problem 2: sistemsko-strukturni udar v demokratično opozicijo – stranko SDS

Sistemsko-strukturni proces neutemeljene uporabe oblasti sotrudnikov iz simbolne točke A daljice Velikega razkola se v zadnjem desetletju stopnjuje. V stopnjevanju se teži k prejšnjemu režimu, ki je v temelju nasproten sedanji državi, temelje slednje pa se izpodbija. S tem se bo treba soočiti.

Eden od primerov manifestacije tega procesa je desetletna sinergija sistemsko-strukturnih protipravnih udarov v največjo splošno demokratično stranko SDS in njenega voditelja, ki mestoma kot osamelka nasprotuje sistemsko-strukturnim procesom za ponovno vzpostavitev totalitarnega sistema slovenskih prokomunistov. Od leta 2008 potekajo z neutemeljeno uporabo javnih pooblastil uslužbencev zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, ob podpori državnih medijev. V tej sinergiji so prizadeli delovanje splošnih mehanizmov oblasti te države.

Navedeno desetletje stopnjevanih procesov je ob izidu letošnjih volitev v Državni zbor z dne 3. 6. 2018 eskaliralo v formalno-politični »bojkot« (izključitve iz družbe) zoper to demokratično stranko kot veliko in zaslužno zmagovalko volitev. Z nedopustnim političnim ciljem bojkota demokratične zmagovalke volitev 2018 se je s strani strank LMŠ, SMC, SD, NSi (dr. Janez Pogorelec), SAB in Desus oblikovala neformalna, a stvarno totalitarna koalicija. S tem se izpodbija temeljne elemente, ki sedanjo državo ločijo od elementov pretekle totalitarne države slovenskih prokomunistov.

S tem se bo treba soočiti.

Kako naprej? – zgled karierne žrtve intelektualnega bisera dr. Blaža Mrevljeta

V teh okoliščinah se vprašanje glasi – »Kako naprej?« S patologijo Velikega razkola slovenskega naroda so bo treba soočiti. Diagnoza patologije je totalni udar slovenskih prokomunistov v ta narod. Z desetletje stopnjevano sistemsko-strukturno zlorabo oblasti se bo treba soočiti.

Zgled poti »Kako naprej?« je karierna žrtev intelektualnega bisera, zdravnika dr. Blaža Mrevljeta. Zgled je s svojimi kritičnimi javnimi protesti zoper očitno sistemsko-strukturno zlorabo oblasti in s svojim sodelovanjem z gospo Jelko Godec iz splošno demokratične stranke SDS, navkljub tveganju svoje poklicne likvidacije v Sloveniji. V nedavnem intervjuju je svoje razmisleke in uvide o patologiji sistemsko-strukturne zlorabe oblasti na primeru slovenske medicine strnil takole (dostopno tu in tu):

  • »V vašem zdravstvenem sistemu […] prihaja do organiziranega kriminala in sistemske koruacije, ki sta vključena v samo bistvo države in zaščitena s strani farsičnih institucij ugrabljene države, tudi s strani najvišjih političnih predstavnikov.[…] Te pa omogočajo znotraj sistema preverjeni ljudje na ključnih mestih. […]
  • In nenazadnje, farsične institucije, ki s svojim nedelom in gledanjem stran organiziran kriminal in sistemsko korupcijo v zdravstvu dokončno zaščitijo: Specializirano državno tožilstvo, Nacionalni preiskovalni urad, Agencija za varstvo konkurence in Komisija za preprečevanje korupcije. […]
  • Glavnica pa se tako in tako prečrpava na račune v tujino […] za delovanje paradržave.«

Da gre nedvomno za obstoj sistemsko-strukturne neutemeljene uporabe finančne oblasti, je razvidno iz več kot desetletne razvojne daljice konsolidiranega bruto dolga države. Vrišemo jo od točke za leto 2008 v znesku 8275 milijonov evrov, do točke za leto 2017 v znesku 31860 milijonov evrov oziroma točke za konec 1. četrtletja 2018 v znesku dolga 32997 milijonov evrov (Surs, dostopno – tu). Z 8275 milijonov evrov na 32997 milijonov evrov. Ta sistemsko-strukturno neutemeljena uporaba oblasti s strani oseb z javnimi pooblastili je močno oslabila finančno sposobnost sedanje države.

Kako naprej? – zgled osebnostne dozorelosti vedenja Mojce Kucler Dolinar

V okoliščinah Velikega razkola slovenskega naroda je politika stranke NSI v globoki vrednotni krizi. Globoka kriza žarči iz večletne in dnevne intelektualno bizarne politike napadov na demokratično stranko SDS s strani dr. Janeza Pogorelca, člana Izvršilnega odbora NSi na Twitterju, ob pristojnosti Izvršilnega odbora NSi, da: »izvaja politiko stranke« (cit. po 1. alineji 30. člena Statuta NSi – tu) in ob odobravanju vodij stranke NSi. Kajti »Janez Pogorelec, ki je del vrha NSi, pa že spet skoraj do onemoglosti ponavlja sporočila, ki jih pošilja že nekaj let« (cit. po Peter Jančič, 16. 8. 2018 – tu). Jedro globoke krize politike člana IO NSi dr. Janeza Pogorelca je napad v splošno demokratično stranko SDS in njenega voditelja, ki mestoma kot osamelka nasprotuje sistemsko-strukturnim procesom za ponovno vzpostavitev totalitarnega sistema slovenskih prokomunistov. Večletni in dnevni intelektualno bizarni in neutemeljeni politiki napadov dr. Pogorelca se mestoma odkrito pridružijo eminentni člani NSi.

In ne sprenevedajmo se. Vse navedeno so okoliščine nedavne reakcije izpred nekaj dni v obliki twitta predsednika sistemsko-strukturno napadane splošno demokratične stranke SDS. V twittu se, ob bok sistemsko-strukturnima časopisnima monopolistoma (precizneje oligopolistoma), ki predstavljata jedro aparata prokomunistične indoktrinacije, opozarja na širšo razsežnost tega indoktrinacijskega aparata, na primer z vidika medijskega oligopola v pravni stroki – pravne revije, zborniki, monografije in izobraževanja. Slednje je namreč okoliščina, ki omogoča neizvedbo druge naloge demokratične opozicije – pretrganja s totalitarnim sistemom slovenskih prokomunistov. Oligopol v pravni stroki je sestavni del širšega sistemsko-strukturnega aparata. Je ena od okoliščin, ki lahko slovenskim prokomunističnim profesorjem prava omogočajo večdesetletno nelojalno tržno koncentracijo, indoktrinacijo prokomunističnega prava ter negativno selekcijo (ob karierni likvidaciji pristno intelektualnih biserov).

V jedru problema globoke vrednotne krize stranke NSi je intima posameznikov. Jedro globoke krize NSi je osebnostna nedozorelost vodij stranke. V osebnostni nedozorelosti se izogibajo soočenju z Velikim razkolom slovenskega naroda. Kljub temu, da Veliki razkol z dvema silovitima procesoma izpodjeda tako temeljne elemente Republike Slovenije, kakor tudi temeljne vrednote članov stranke NSI. Ta sistemsko-strukturna procesa sta:

  • prvi proces je desetletje stopnjevanih protipravnih udarov zoper demokratično zmagovalko volitev 2018, to je splošno demokratično stranko SDS in njenega voditelja, ki mestoma kot osamelka nasprotuje sistemsko-strukturnim aktivnostim prokomunistov za ponovno vzpostavitev sistema njihove pretekle totalitarne države.
  • drugi proces je sistemsko-strukturno stopnjevanje preprečevanja osvetlitve okoliščin totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod, v pobite, poskrite ali kako drugače hudo prizadete, pred in po začetku druge svetovne vojne ter dalje do »?«.

Ob slednjem (ad drugič) je zgled osebnostno dozorelo vedenje govor Mojce Kucler Dolinar iz stranke NSi z dne 1. 7. 2018 na 5. slovesnosti Bodite gosti! v Šentjoštu (video posnetek govora je dostopen – tu). Jasno in glasno gospa, v svoji osebnostno dozoreli politiki, poda nekaj temeljnih usmeritev na poti »Kako naprej?« takole:

  • »kako daleč smo v Sloveniji na institucionalni in na drugih ravneh, da bi imeli hišo spomina za naš, slovenski holokavst
  • [da moramo] uveljaviti razmišljanje, da je bilo nasilje nad nedolžnimi žrtvami pred, med in po drugi svetovni vojni prvovrstni zločin, zločin nad lastnim narodom. Seveda razmišljanje o tem nenormalnem stanju terja velik napor, saj se ni lahko spopadati s sistematično lažjo
  • [ter da] dokler Slovenija s strani najvišje politike, to je državnega zbora, ne bo obsodila nasilja komunističnega režima, ne moremo reči, da smo kot država in kot narod v polju normalnosti. Vse do tedaj ostaja naš dolg, da govorimo o tem.«

Vse do tedaj ostaja naš dolg, da govorimo o tem.

Kako naprej? – zgled vélike politike Franca Kanglerja

Začetkom 90-tih let prej. stol. so Slovenci od demokratične opozicije pričakovali, da bo uresničila dve temeljni nalogi, in sicer prvo: da ustvarijo samostojno in neodvisno državo, in drugo: da pretrgajo s totalitarnim sistemom slovenskih komunistov. Prvo nalogo so uresničili. Druge naloge se ni nikoli uresničilo, del demokratične opozicije nas je namreč pustil na cedilu, zaradi česar se ni pretrgalo s totalitarnim sistemom slovenskih prokomunistov.

V teh okoliščinah je zgled vélika politika Franca Kanglerja. Gre za politiko povezovanja na splošno demokratičnem polu. Povezovanje svoje stranke NSLS in drugih strank s stranko SLS je pojasnil takole: »To drži. Bil sem dvakrat na sestanku, enkrat v Novem mestu, ko ga je sklical Tone Hrovat, in enkrat Ciril Smrkolj, in jaz to podpiram. [V potrebi po povezovanju je opozoril na osebnostno dozorelost dr. Ludvika Toplaka], saj bi znal mene in našo Novo ljudsko stranko povezati s staro pa tudi druge in do naslednjih predčasnih ali rednih državno zborskih volitev pripraviti SLS tako, da pridemo v parlament.« (cit. dostopno – tu).

Politika združevanja NSLS s stranko SLS je zgled poti »Kako naprej’« Združevanje NSLS s SLS ima namreč, navkljub hudi krizi stranke SLS v zadnjih letih, globoke splošno demokratične temelje. Podobno ima globoke splošno demokratične temelje tudi stranka SDS.

Stranka SLS je namreč naslednica tako stranke SKD, kakor tudi zgodovinske SLS – »naslednica Slovenskih krščanskih demokratov in s tem tudi zgodovinske SLS. [Kajti] Slovenska ljudska stranka in Slovenski krščanski demokrati so se združili 15. aprila 2000 na Kongresu v Ljubljani. Novoustanovljena stranka SLS+SKD Slovenska ljudska stranka se je na kasnejšem Kongresu 31. januarja 2002 v Murski Soboti preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.« (cit. po portalu Slovenske ljudske stranke, dostopno – tu).

Pa še tole:

Predvolilni čas je, v nedeljo 18. 11. 2018 bodo lokalne volitve. Danes prvo navedene naloge demokratične opozicije iz 90-tih let prej. stol. ni več. Ostala je druga naloga. Nedokončana naloga sili splošno demokratične stranke, gibanja in osebnostno dozorele posameznike v povezovanje v blok.

34 KOMENTARJI

  1. Gospod Žiga,
    lepo ste opisali stanje in nekaj vzrokov zanj; enega citiram: “… del demokratične opozicije nas je namreč pustil na cedilu, zaradi česar se ni pretrgalo s totalitarnim sistemom slovenskih prokomunistov”. Resno pa vas vprašam, ali mislite, da je taka mlačna ugotovitev lahko osnova za boljše življenje? Saj lahko tisti del še vedno deluje? Jaz menim, da bi bilo dobro navesti vsaj funkcije, če že nočemo imen in priimkov.

  2. Hm. Veliki Razlik, Velika (celo vsesplošna) Demokratična Stranka. Zakaj ne to spominja na Štafeto Mladosti in Severno Korejo?
    Če že uporabljate tako močan besednjak, bi se morali bolj potruditi, da so vsi sklepi korektni. DEMOS se je povezal proti tedanji relativni zmagovalki volitev. Podobno, kot je današnji Peterček nekorekten do NSi, ki še ni odločila pridružiti, je DEMOS bil do tedanje LDS. Razlogi so tedaj in danes bili podobni – ideološki. Tako kot se je tedanji levici očital odnos do povojnih pokolov se danes SDS (in prijateljem) očita odnos do korupcije. Lahko se delamo, da ne eno ne drugo nikoli ni bilo dokazano, a tudi v tem primeru imamo simetrijo.
    Iz katere izhaja, da je “nedemokratično” izogibanje relativnemu zmagovalcu volitev poceni politična parola.

  3. Hn. Kot kaže bo treba pod vsakim člankom, ki omenja 90-ta opozarjati na volitve 1990. Takrat so namreč zmagali komunisti s 17,1 %, druga je bila socialistična mladina s 14,5 % in šele tretji so bili Peterletovi katolibani z nekaj več kot 13 %. Tako da je edini razkol 90-ih ta, da so katolibani nekaj komunističnih konvertitov (Janša, Gorenak, kasneje Rupel) vzeli za svoje “pomladne” junake. Hahaha.

    Prav tako je prve predsedniške volitve izgubil edini slovenski politični disident (ker zaradi dobrega sistema drugih ni bilo – nam je šlo preveč “fajn”) Pučnik. Pučnik je prve predsedniške volitve izgubil proti komunistu Kučanu, vodji CK ZKS.

    Toliku o tako antikomunizmu v Sloveniji, ki ga želi imeti peščica katolibanov. Ne bo vam uspelo, Slovenci vedo, kdo je za njih in jih je pripeljal med heroje in kdo jih je tisoč let tlačil pod svojo katolibansko peto v mrakobni zatohlosti.

  4. Pri nas lustracije ljudi, ki so v prejšnjem režimu dokazano kršili človekove pravice, ni bilo. Zato so obstali in nadaljevali z istimi delovnimi metodami. Njihove mreže niso bile pretrgane. Obratno, med osamosvojitvijo so selili kapital na tuje, po njej pa nadaljevale z dejavnostmi za zaščito pridobitev revolucije. Polastili so se bivšega družbenega premoženja in postopoma prevzeli nadzor nad pravosodjem, najbolj vplivnimi mediji in ostalimi institucijami. Te institucije sedaj ne služijo državljanom, ampak tej kliki. Slovenja je sedaj mafijski raj. Celo tuji mafijci priznavajo, da je naša država prijazno okolje za njihovo delovanje.

    Kako iz te kloake? Stvari lahko spremeni samo ljudstvo, ki bi dalo mandat(e) povsem desni vladi. Za to se morajo zgoditi resne spremembe na demokratičnem polu. Predvsem vse te stranke morajo delovati združevalno. NSi se mora dokončno odločiti, ali spada v demokratični blok ali je del mafijske oligarhije. Treba je ustvariti ali oživiti omejeno število strank, ki bodo nenehno dejavne, tudi če sedaj še niso v parlamentu. Samo s skupnimi močmi sposobnih in odgovornih ljudi je mogoča sprememba na bolje.

  5. Dokler drugorazredni državljani, člani in simpatizerji NSi in SLS (bivša Zidanškoava) ne bodo dojeli, da je v te pore močno zasidrana mlada udbomafija, vrinjena za izvrševanje nalog stare udbomafije, ne bo nobenih demokratičnih političnih sprememb na teritoriju (države nimamo, ker je ukradena). Do prebujenja zaspane mlajše in srednje generacije, naj gre tok življenja na teritoriju ukradene nam države z božjo pomočjo, če si to sploh zaslužimo.

  6. Komunizem je nerealna ideja, ki se je razvila v pragmatičen boljševizem, ki je zlo in vodi v nasilje. Zaradi tega je protikomunizem upravičen in potreben. Toda to je potrebno izvesti na demokratičen način z volitvami in državniškim dostojanstvom ali suverenostjo, ki je bila podpisana 2.julija 1990 v Skupščini RS.
    Na tej osnovi smo dolžni in upravičeni biti proti levičarski ideologiji, čeprav je prišla v parlament po zaslugi neosveščenih volivcev.
    Ta proti moramo potrditi z jasno, odločno in vztrajno dejavnostjo, da volivci spoznajo svojo zmoto in uvidijo, da so v zmoti in da je to boljševistična ideologija.
    Ker gre za človeka je potrebno, da pozitivisti držimo skupaj. To priporoča z groba ugleden slovenski psihoterapevt dr. A. Trstenjak: ” Vkup držimo, za človeka gre ” !!!!!

  7. S Tinetovim in piščevim razmišljanjem bi se v glavnem strinjal, dodal bi še nekaj svojih, pesimističnih misli. Zelo dobrodošla bi bila res sloga med desnimi demokratičnimi strankami, pomagala pa ne bi dosti. Dve tretjini slovenskega ljudstva je namreč prokomunistično in prototalitarno usmerjenega. Začetki segajo že v obdobje med obema svetovnima vojnama. Že Cankarju so razbili glavo, ker je bil proti balkanizaciji in ločevanju od srednje, avstrijske Evrope. Medsebojno sovraštvo in razklanost sta se nato do nastopa 2. vojne neopazno stopnjevala. Če ju ne bi bilo, ne bi sosed ubil in izropal soseda in brat brata in pri tem izkoristil okupacijo. Niso samo iz Rusije poslali nekaj izšolanih komunistov, doma so jih stotine in tisoči komaj čakali in skupaj so začeli krvavo raboto. Kdo pa je dobro poznal kočevske jame in Barbarin rov in izpeljal vso logistiko pobojev na Teznem, če ne stotine in stotine sfanatiziranih domačinov. Oni in njihovi sinovi in vnuki zato preobrata ne bodo nikoli dovolili, če bi se pa kdaj slučajno res zgodil tisti zaželeni 50+, bi desno vlado blokirale vse vladne in paravladne ustanove in institucije, ki jih vodijo in zasedajo izključno “naši” ljudje in izpeljati ne bi mogla nobenih sprememb, kot jih ni mogla v tistem štiriletju Janševe vlade. Osebno poznam takratnega pravosodnega ministra, ki je prevzel funkcijo poln optimizma pa si oglejte stanje v pravosodju zadnjih deset let. Menim, da nam ostaja le zaupanje v Božjo voljo, molitev in potrpljenje, kajti tudi čudeži se dogajajo. Kdo pa je na primer pričakoval nenaden razpad Sovjetske zveze in komunizma leta 1989!?

  8. Preveč vsega g. Stupica, patetka.
    Da se desnica ne zna povezati je kriva sama in ne Šarec, ne Kučan. Da se desnica mora povezati, za začetek pa prečistiti / tako SKD NSi kot tudi SDS, je jasno pi debsjlu zdaj bi morale stranke sklicati izredne kongrese in ukrepati!
    Ali bodo, zagotovo ne.
    Tisti ki so na plačilni listi DZ bodo naredili vs, da idsedijo in so tiho. Kaj pa naredita Pogačnik in Sircelj za SDS, le zase za svojo plačo v prazno sedijo v DZ.
    Desnica od 1991, ko je jadrala na osamosvojitvi,ni nikdar imela profesionalnih, izobraženih vodij geografi kmetijci vojaki.
    Nikakršni strategi, nikakršni sodobni managerji. Predvsem trmasti. Ne-teamski ego-ti. Z veliko podtaknjenci, zato tudi redkih dobrihdesnih predlogov organi strank ne sprejmejo. Petokolonadi iz levice so infiltrirsni v vseh, zlasti manjših Strankah kot NSi SLS zato sta 20 let marginalni stranki na meji 4%.Kot pravi eden komentatorjev NSi mora jasno ukrepati z odstranitvijo izdajalcev nopr.:Novakove Pogorelca Ilca iz irganiv Nsi pa ravtako v Sls z vključitvijo kanglerja in pofobnikov povezavo z zelenimi in se mnogo strateških ukrepov! .
    Po se bodo. Ne in propad se bo nadaljeval? Krivi so člani, ki ne ukrepajo in ne zahtevajo jasnih ukrepov in zamenjav v desno smer.
    Manjka sidoven Management! In Demokracija 4.0 ne dosedanja desna (ne,)demokracija.
    Kaj se v imenu desnice Jambrek in Rupel oglašati kako bi morala zgkedati vlada na dan razglasitve? To sta primer petokolonašev desnice. In desnica jih ima za svoje Janša nikdar ni imel pojma o kadrih, je kakšne je izbiral ! Tudi Lahovnik, tipičen Ropov / LDS človek, je priljubljen v SDS, v pomanjkanju razumevanja ekonomije SDS, kot je bila vedno le neznana tabu tema.

  9. Saj je bilo komunistično nasilje obsojeno…. pa ni nič drugače. Ker ni bistvo obsodba nasilja. In ker nasilje samo po sebi še niti ni največji problem komunizma.
    Ne vem, kako bi bilo mogoče uveljaviti takšne pojme, kot je slovenski holokavst, ali zločin nad lastnim narodom? To je preprosto nemogoče in tega nobena zgodovina ne more “pogoltniti”. To je zgolj sklep iz krvi in kot tak je v škodo vsem, še najbolj tistim, za katere kri gre. Če je narod tako proti sebi, da bi lahko obstajal notranji holokavst, potem tak narod zgodovine ne rabi in bo izginil brez sledu. Na tak način ni mogoče razumeti naše preteklosti.

    • Slovenski holokavst je kar primeren izraz za domobransko in belogardistično početje, ko so pošiljali lastne sodržavljane v nacistična in fašistična taborišča, ko so kot Slovenci pomagali nacistom izvajati genocid nad lastnim slovenskim narodom …

  10. Svetujem da prenehajte o povojnih pobojih in o vojni za Slovenijo.
    Kaj ko bi pisali o 2918-2022
    Najbrž ne bi nihče nič napisal.
    To je problem desnice.
    Zgodovina,nič idej za bodočnost, na vseh področjih je treba urediti bodočnost od zdravstva do okolja kmetijstva tehnologij sociale in spodbujanja zaposlitev .
    To so teme kucan in Janša sta nepomembna kot isebi, pomembni so ukrepi na področjih ki zanimajo ljudi. Ne OA zgodovina, filozofija in jamranje o drugorazrednosti. Koga od mlajših od ,60 let traparije zanimajo,. Zato je desnica na stranskem tiru. Zaradi tem in vodij kot jeJanša. Vojna za Slovenijo se je čas ustavil za Janšo?

  11. Pa ne preveč pravljic o videnje EU
    Videnje EU pireja iz Bruslja vsaka podrobnost usklajena,ne pripisuje idej Sloveniji iz. državi ki formalno vidi. To je management teansko deli, tu ni soluranja, vse pripravljeno in vskkajeno, da ne boste po nepotrebnem zgubkjalu časa Janševi veliki / nerealni fani.

  12. Pa ne preveč pravljic o uspešnem vodenju EU
    Vodenje EU poteka vodeno iz Bruslja, vsaka podrobnost je predhodno usklajena,ne pripisujte velikih idej Sloveniji oz. Janši, niti katerikoli . državi ki formalno vodi EU.
    To je management teamsko delo, tu ni soliranja, vse je pripravljeno in vsklajeno, da ne boste po nepotrebnem zgubljali časa prenapeti Janševi veliki / nerealni fani.

  13. Jamranje i drugorazrednosti in podobne stirije k ničemur ne prispevajo ( Ušaj, Brsčič) .+ Novinarji nova24!
    Kdo na desnici pripravlja takšno neprivlačno, celo zeli odbijajočo strategijo komuniciranja z volilci. Nove 25 ne gledajo niti najbolj vneti desničarj. Če desnica ne premore vsaj povprečnega medija, spet zaradi izbora Anti kadrov(( Petek, Tomašič), kako naj bodo volilci obveščeni. Stalno o Venezueli, in drugo mazilo iz Dopust Brez, da o dvajsetkrat nem ponavljanju celi večkrat isti dan- po a saj to je Noro; je JJ popolnoma zmanjkalo idej za 2018-2022 To je čas sodobnega leadershipa in nove demokracije 4.0. ki ni FDV taborjenje v Lepeni in plezanje na Triglav. To je ozkost in pretirano,! S tako anti-strategijo SDS le III zgubljati.

  14. Strinjam se, da je v demokratičnem bloku treba marsikaj spremeniti. Predvsem pri strankah, ki ne zmorejo prepričati vsaj 10% volivcev. Bistveno je, da se začne delati za skupni cilj.

    Izliv osebnih frustracij pa ničesar ne rešuje.

    • Zahvaljujem se za vaše mnenje.

      “Izliv osebnih frustracij pa ničesar ne rešuje” je neutemeljena hipoteza, v katero smo globoko anonimizirano indoktrinirani.

      Zato se pridružujem na primeru “izlivu osebnih frustracij” v današnjem prispevku na Portaluplus intelektualnega bisera, zdravnika dr. Blaža Mrevljeta v okviru njegove serije protestov, ki jo objavlja neanonimizirano navkljub tveganju karierne likvidacije.

      • Pridružiti se je tudi izlivu neanonimiziranih osebnih frustracij v predvčerajšnjemu protestu novinarja Petra Jančiča (Twitter, 20. 8. 2018) v prid Francu Kanglerju, vezanem na zlorabo – sodne in (tajno)policijske – oblasti. Na kar je zaradi persistirajočih neutemeljenih zasmehujočih očitkov zoper svoj protest Jančič je 22. 8. 2018 objavil še prispevek Uničevanje Kanglerja: Nepošteno sojenje in zlorabe oblasti, v katerim meddrugim opozori, da sodnik:

        “Žirovnik je v prejšnjem sistemu delal za službo državne varnosti (SDV), pozneje pa za Sovo, kjer je bil celo namestnik direktorja. Po Ribičičevem mnenju bi se moral iz odločanja o Kanglerju, ki ga je nekoč nadziral kot član komisije za nadzor obveščevalnih služb, absolutno izločiti, je pa kar šestkrat odredil preiskovalne ukrepe proti Kanglerju. Noben drug sodnik jih ni. Predlagatelji so, če sodnika Žirovnika ni bilo, celo počakali, da se je vrnil, da ne bi odločal kakšen drug sodnik. Ribičič v obsežnem mnenju, v katerem opozarja na občutljivost odločanja o prikritih preiskovalnih ukrepih, povzema tudi pomisleke, da rabe posebnih metod in sredstev Žirovnik sploh ne bi smel odrediti (prenizek dokazni standard), da je bilo prisluškovalno gradivo predolgo in nezakonito hranjeno in kopirano, uporabljeno pa, ko bi moralo biti že uničeno, pa tudi sume, da je anonimke proti Kanglerju režirala kar policija.”

  15. Pridružujem se mnenju Demokracija 4.0. Za doseganje ciljnih volilnih rezultatov desnih strank so potrebni sposobni, usposobljeni posamezniki z vodstvenimi izkušnjami ter sodobno organizirane stranke usmerjene na potrebe in pričakovanja volivcev, kar stroke upravljanja poznajo že več kot 50 let.
    Osnova vseh zablod je, ali bo kristjan kupil kruh od peka kristjana, ali od tistega, ki ima najboljši kruh, od Kocbeka dalje, ki je menil, da se bo vse uredilo, saj je večina partizanov kristjanov.
    V skladu s stroko trženja si mora vsaka politična stranka znati odgovoriti na naslednja (TQM) vprašanja:
    – Kdo so moji ciljni volivci?
    – Kakšne so njihove potrebe in pričakovanja?
    – Kako nas ocenjujejo?
    – Katere rešitve jim ponujamo?
    – Ali naše rešitve zadovoljuje/presegajo njihova pričakovanja?
    – Po katerih komunikacijskih kanalih jim jih ponujamo?
    – Ali imamo kadre za udejanjanje naših volilnih obljub?
    – Kateri so naši ukrepi po ugotovitvah javnomnenjskih anket za doseganje naših volilnih ciljev?
    Za uspešnost delovanja je potrebno politično stranko organizirati glede na volilne cilje. Če želi biti stranka programska, potem mora imeti v vodstvu posameznike, ki bodo razvijali in tržili rešitve za ciljne volilne skupine ter biti govorci stranke na teh področjih.
    Tipičen primer je omenjan SLS, kjer navkljub desetletnemu upadanju glasov niso hoteli ali znali analizirati vzroke. Samo zamenjava igralcev in povečanje rezervne klopi z enakim načinom igre ne bo izboljšalo volilnih rezultatov.
    Samo dober namen ne bo prinesel ne bo prinesel dobrih rešitev, potrebno je vedeti kaj, kako in kdo.

  16. Ja odlično Miro se strinjam, ampak problem desnih vodij od 1991-2018 je da živijo v svojem, drugem miselnem svetu in nIkogar ne rabijo,saj sami ” vse znajo”. Pa predvsem mora biti volilec preprost slepo poslusen kimavec star vsaj 65 ali 70 let in Bog ne daj s poslovnimi znanji,kot praviš, starih osnov managementa 50+ let. Tak ne more biti član organov desnih strank. Nezaželjena oseba,ki ,ogroža vrhovnega vidjjo, ga je treba diskreditirati. Tudi na desnici copy/ paste komunistične metode. Papagajstvo, v pomanjkanju inovativnih idej, pomanjkanju intuicije, poguma, zgolj pasivno kimanje in iskanje zarote, jamranje o ” drugorazrednosti”- ogromno nerazumljivim zablod ! Kako je s takimi ravnanji rezultat boljši, os tako malo je potrebno za 51%, seveda z nekoliko novimi ljudmi in pravimi ukrepi!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite