Štuhec prepričan, da so stare garniture namerno porušile cerkvena Zvonova

8

Trideset let notranjih frakcijskih bojev za čim večji delež davkoplačevalskega denarjaEden najvidnejših slovenskih kritičnih intelektualcev, moralni teolog dr. Ivan Štuhec se v tokratnem intervjuju, ki ga vodi dr. Jože Možina, predstavlja tudi z nekoliko bolj osebne plati.

Uvodoma se razgovori o svoji navezanosti na konje, ob katerih se umiri in ki jih povezuje z naravo ter spomini iz otroštva. Spregovori tudi o svoji izkušnji prebolevanja covida-19. Slovenska nacija se je ob epidemiji odzvala dobro in preudarno, ocenjuje Štuhec, res pa je, da je peščica nasprotnikov ukrepov ves čas imela nesorazmerno podporo medijev, kar šteje za neodgovorno. Ob tem je kritičen tudi do javne radiotelevizije, ki je po njegovem mnenju veliko pripomogla k vzpostavljanju napetosti in nezaupanja do vladnih prizadevanj za obvladovanje okužbe.

Sogovornik med drugim izpostavlja:

“Imamo predsednika Računskega sodišča, ki poleg redne plače zasluži veliko vsoto. Si predstavljate, da bi Janez Janša poleg svoje plače imel še posel, s katerim bi toliko zaslužil – kaj bi delali slovenski mediji? To, kar se zadnja leta dogaja tudi na slovenski nacionalni televiziji, je brez primere! Zato, ker nacionalna televizija ne more biti propaganda za eno politično opcijo.” 

Štuhec spregovoril tudi o sproducirani finančni aferi mariborske nadškofije

Ivan Štuhec je kot moralni teolog prepričan, da je v sedanjih razmerah, ko gre za varovanje življenja, nujen t. i. moralni kompromis, da bomo skupaj laže živeli. V pogovoru se dotakne poskusov demonizacije Janeza Janše, ki jih ocenjuje za neuspešne zato, ker temeljijo na laži.
Odgovarja tudi na vprašanja o padcu ugleda Katoliške cerkve zaradi velike finančne afere mariborske nadškofije, pri čemer v svoji knjigi Slovenija brez Patrie in Zvonov dokazuje, da so stare garniture namerno potopile cerkvena Zvonova, čeprav je bila vrednost podjetij, ki sta jih imela v lasti, večja od dolga.

Z voditeljem načneta še analizo slovenske preteklosti in pogleda v prihodnost, ki veje iz zbornika Z lepilom na podplatih, v katerem z razpravami sodeluje vrsta uglednih intelektualcev.

Vir: spored RTV Slovenija

8 KOMENTARJI

  1. Dr. Štuhec je imel prav, ko je pred leti na omizju na temo cerkvenega mariboskega finančnega in moralnega poloma, ko je cerkvena družba T-2 legalno več let prodajala pornografijo, kar pa je veliki greh, izjavil: » Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!« Kdo jih vzgaja?
    »Brez T-2 bi danes Zvonova veselo zvonila«, je v pogovoru za tednik Reporter pojasnil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres, REPORTER št. 21. l. 2012. V isti številki v članku “Dolžniški Krč za T-2″ piše: ”Kljub temu da so bili lastniki, naj bi v »Zvonu ena« do zadnjega ne vedeli o pornografskih programih, kar je za investitorja nedopustno. In tudi v trenutku, ko je to postalo javno, naj bi v Zvonu ena kolebali z zatemnitvijo spornih programov…”

    • »Papež je leto 2020 začel z ostro obsodbo nasilja nad ženskami. Vsako nasilje nad žensko je oskrunjenje Boga. Obsodil je pogosto žrtvovanje ženskega telesa na profanih oltarjih v dobiček usmerjene industrije, kot sta oglaševanje in pornografija«, berem na spletni strani Ognjišča, a niti ene besede opomina na moralni in finančni fiasko slovenske Cerkve oz. mariborske nadškofije.
      »Slovenski kristjani smo po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene preko »cerkvenega« podjetja T-2, eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Bíli smo silne bitke proti brezbožni levici, v zaledju pa klecnili na kolena desničarskim bogovom kapitala. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše«, tako mag. Branko Cestnik, pater, berem v DRUŽINI iz leta 2007. Izjava ni doživela v cerkvi nobenega resnega odziva.
      »Refleksijo o tem, kako se je lahko zgodilo, da smo pokleknili pred denarjem, bi morali voditi Družina in Ognjišče, da bi lahko vsi brali in sodelovali. Nobena krona jim ne bi padla z glave, le bolj bi bila podobna kakšni avstrijski ali italijanski cerkvi«. Pater mag. Branko je bil zopet edini kritičen v laičnem tisku, ki je napisal:«Podjetje T2 je takrat ponujalo največ pornografskih kanalov. Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved.«
      V NEDELU- u, 22. decembra 2019, pater Cestnik zopet pravi: »Vprašanje je, kaj se je v 90. letih dogajalo v naši Cerkvi, da se je vključila v te posle. Treba se je vedno vprašati, kaj je primerno za Cerkev, njen socialni nauk. Zlasti potem, ko nad naložbami nimaš več nadzora in gredo te v kabelske operaterje, ki prodajajo pornografijo. Cerkev si je po padcu komunizma želela večje finančne samostojnosti. Zato so zgodbo predstavljali tudi tako, da je treba zgraditi finančno zaledje, vendar se je očitno pojavil pohlep«.
      Zaslužni profesor UL v Ljubljani prof. dr. Vinko Potočnik, sociolog, teolog, psiholog in pedagog,v Delu, dne 22. decembra 2019, ugotavlja:«Največ prostora zavzela prav močna in politično vplivna Cerkev…Močno zastopana je bila smer tistih, ki so videli nadaljevanje poti tam, kjer je prenehala z zmago socialistične revolucije, torej pot klerikalne in institucionalno močne Cerkve, denacionalizacija naj bi pripomogla k temu, da bo Cerkev znova bogata in močna. »Očitno je največ prostora zavzela prav močna in politično vplivna Cerkev, čeprav smo se prav takšne najbolj bali. Zato je bila celotna Cerkev javno prepoznana ne le kot bogata, temveč kar lakomna, vrh problematičnosti te smeri je pokazal finančni polom mariborske škofije. Papež Frančišek opozarja, da se izteka čas imperialni Cerkvi, ki svoje delovanje naslanja na moč in oblast, pozornost usmerja k ranjenemu človeku, zato raste upanje, da bo tudi Cerkev pri nas lahko ozdravila rane, ki sta jih zadala revolucionarno obdobje in sedanji čas trdega kapitalizma«. Zaslužni profesor niti ene besede o moralnem škandalu slovenske cerkve, ko je cerkvena gospodarska družba 7 let, ves čas njenega lastništva, prodajala legalno najtršo pornografijo. Cerkev v Katekizmu pravi: »Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.«
      Upokojeni metropolit nadškof, msgr. ddr. Anton Stres, rektor Katoliškega inštituta,je lani v ONI, v prispevku «Vera ni razumska, je pa razumna«, govoril o nepopolnosti cerkve in ljudi:»Živimo v nepopolnem svetu in v njem sem nepopoln tudi sam. To moram sprejeti, s tem potrpeti; človek sam je nepolno bitje. Nisem ne idealist ne čistun. Kar ne pomeni, da se strinjam z vsem tistim, kar je narobe, temveč zgolj to, da se zavedam preprostega dejstva: Živim v svetu, ki je, kakršen je.«
      Ali je torej sporočilo Cerkve, da naj sprejmemo in živimo v svetu kakršen je in pustimo naj svet ostaja tak kot je? Mar zato slovenska cerkev ni upoštevala lastnega nauka in je njena T-2 lahko več let razpečavala pornografijo? Pornografija je škodljiva za mladoletne, žali dostojanstvo žensk, mater in škodi družini. Na pobudo samo par staršev je država s spremembo zakona poskrbela, da je pornografija na TV kodirana in dostopna le odraslim proti plačilu. Cerkev je ta prizadevanja staršev žal le opazovala. Mnogi smo bili zato osupli in zgroženi, da je cerkev za tem kupila družbo T-2, ki je že razpečavala pornografijo. Cerkev je kljub temu ogromno vlagala v družbo T-2, ki je ves čas cerkvenega lastništva razpečavala pornografijo. Prodajala je greh, ko to cerkev uči druge v KATEKIZMU. V bančni luknji, ki jo saniramo vsi državljani, pa so cerkveni posli, družb Zvon 1 in Zvon 2, oz. njihovi nevračljivi krediti, na prvem mestu po obsegu. Mnogi mali vlagatelji, verniki, so bili v ob prihranke. P. mag. Branko Cestnik je jasen:»Poraženi niso samo trije ali štirje odgovorni, temveč množica varčevalcev in preprostih ljudi, ki so cerkvenim ekonomom zaupali svoje certifikate in prihranke. Poražen vsak kristjan, ki preprosto verjame evangeliju, poskuša živeti po njem in se običajno rad šteje med pripadnike Cerkve. Če je bilo v imenu Božjega kraljestva dovoljeno vse to, potem ni čudno, da je v imenu zemeljskega kraljestva dovoljeno še več. Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved»! Nadškof ddr. Anton Stres je dejal: »Brez T-2 bi danes Zvonova veselo zvonila. Zakaj ne zvonita? Mar je katarza v slovenski Cerkvi že končana? Vatikan je moral škofe povabiti, da so odstopili in se upokojili, a so zopet vzor moralne drže in odgovornosti in uče etiko. Papež, poglavar cerkve je torej obsodil v dobiček usmerjene industrije kot je pornografija. Škof Andrej Glavan pa je izjavil:»To dogajanje je sad nerazumljivega delovanja zlih«. Kriv je torej zlodej, le hudič, v cerkvi pa nihče? Moralni teolog dr. Ivan Štuhec pravi:»Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to«! Mar je to za slovensko občestvo sprejemljivo, da je tiho? Zakaj te nedavne izjave niso aktualizirane v katoliških medijih? Mar ne velja, »Resnica vas bo osvobodila«? Kako je katoliško občestvo spoštovalo dostojanstvo ženske, ščitilo družino in mladoletne pred pornografijo? Kdaj bo o tem razprava tudi v Katoliških medijih oz. občestvu?
      Franc Mihič, Don Kihot s Parkinsonovo boleznijo

  2. Prijava suma kršitev pravic gledalcev in poslušalcev
    Objavil/a Franc Mihič, dne 2015-01-26 ob 10:25:06

    RTV SLO
    Varuh pravic in poslušalcev RTV Slovenija
    Kolodvorska 2
    1550 Ljubljana
     
    Ribnica, 2015-01-26
     
    Prijava suma kršitev pravic gledalcev in poslušalcev novinarke Ksenije Horvat Petrovčič v intervjuju z Janezom Winklerjem RTV SLO TV 1
     
    Spoštovani Varuh pravic gledalcev in poslušalcev!
    V večernem intervjuju v nedeljo zvečer 25. januarja 2015 z Janezom Winklerjem, ki je šel že pri 14 letih l. 1942  v partizane, je bila interpretacija razmer med NOB in tudi po vojni zelo netočna, enostranska in zavajajoča. Intervju je vodila novinarka Ksenija Horvat Petrovčič in sicer tako, da je sporočilo intervjuja zavajalo gledalce, saj v celotnem intervjuju ni postavila niti enega vprašanja o revoluciji med NOB, niti enkrat ni uporabila to besedo.
     
    Sporočilo javnosti tega intervjuja je povsem v nasprotju z sporočilom intervjuja z zgodovinarko dr. Vido Deželak Barič, ki je objavljen pod naslovom »Prvi pravi popis – v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev« na spletni strani MMC RTV SLO, dne 10. Junija 2012 in je dosegljiv na povezavi: http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939
     
    Sporočilo tega intervjuja je tudi v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi in sporočilom, ki jih navaja zgodovinar dr. Tone Ferenc, v knjigi »Dies Irae«, založba Modrijan 2002.
    Zato menim, da je novinarka očitno kršila načelo objektivnosti in poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenije, sprejeta junija 2000 , kot tudi PROGRAMSKE STANDARDE, ki jih je sprejel Programski svet RTV Slovenija v skladu s prvo alinejo 16. člena Zakona o RTV Slovenija in 12. členom statuta zavoda na 8. redni seji redni seji, dne 28.11.2006
    Prosim, da me obvestite o vaših ugotovitvah in ukrepih.
    Pozdrav
    Franc Mihič
    Kosovelova 2a
    1310 RIBNICA
     
    V vednost:
    – Programski svet RTV SLO,
    – Društvo Novinarjev Slovenije
    – Združenje novinarjev in publicistov Slovenije,
    – Predsednik republike Slovenije,
    – Varuh RS.
    http://www.publishwall.si/franc.mihi%C4%8D/post/116536/prijava-suma-krsitev-pravic-gledalcev-in-poslusalcev

  3. Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTVS
    Ribnica, 28.01.2015
    Prijava suma kršitev pravic gledalcev in poslušalcev novinarke Ksenije Horvat Petrovčič v intervjuju z Janezom Winklerjem RTV SLO TV 1

    Spoštovani Varuh, g. Lado Ambrožič,
    Pišete mi:«V pogovoru ni šlo za zgodovinsko oceno 2. svetovne vojne na Slovenskem, temveč za Winklerjevo osebno zgodbo v tistem času. Že tretjič Vas zato sprašujem, kateri etični in programski standardi konkretno so bili v oddaji kršeni.
    Da mi to pišete, me pa res čudi, saj v tem intervjuju oz. pogovoru pa res ni šlo samo za osebno zgodbo g. Winklerja, ki bi jo sestavljali njegovi življenjski dogodki, temveč je šlo, povsem očitno in dobesedno,  tudi za njegovo oceno dogajanja od l. 1941 do l 1990, njegovo oceno vloge KP, med NOB in po vojni i.p.
    Novinarka pa je pogovor vodila in spraševala tako, da je njegova ocena ostala za javnost, kot edina prava. Posnetek oddaje to nazorno kaže.
    Novinarka ni niti poskušala z vprašanji dodatno preveriti in dopolniti njegove trditve, npr. kdor je bil član SKOJ-a, ta po njegovem s komunizmom ni imel nič (?), niti njegovo trditev, da je bil medvojni največji problem, naroda in NOB, samo kolaboracija. Tudi po vojni. In podobno.
    Ali objektivnost novinarja in nacionalne TV,  po njeni etičnih pravilih in predpisih,  ne terja, da v tako enostranskem osebnem prikazu dogodkov in podanih povsem osebnih pristranskih ocen tega zgodovinskega obdobja, da razgledan novinar, ki pozna že tudi drugačne ugotovitve in ocene tega obdobja zgodovine, – to je med NOB je potekala revolucija oz. državljanska vojna, ki jih je potrdil tudi DZ RS in ustava, in tudi zgodovinska znanost, kot sem že navedel v prijavi- , z vprašanji  preveri in dopolni stališče gosta in gledalcu tako  pošteno sporoči, da obstaja tudi drugačna ocena tega obdobja, ki jo je potrdil tudi DZ RS in novejša zgodovinska stroka.
    Tako so nas učili za javne nastope že v gimnaziji.
    Ali ne bi novinarka, zaradi profesionalnosti in objektivnosti sporočila oddaje in nacionalne TV, le morala gosta vprašati, npr.: kaj g. Winkler meni o revoluciji med NOB?
    Če pa novinarka ne ve ali pa se spreneveda, da je bila med NOB tudi revolucija in smo zato po 2. vojni  imeli v Ljubljani vse do osamosvojitev TRG REVOLUCIJE, je to velik problem za TVS in še koga, tudi nas gledalcev.
    Vse zaradi objektivnosti informiranja, kot nam vsem zagotavlja ustava.
    Pišete mi :«Že tretjič Vas sprašujem, kateri etični in programski standardi konkretno so bili v oddaji kršeni. Preletel sem: http://www.rtvslo.si/programskistandardi V interesu javnosti RTV Slovenija deluje tako, da – spoštuje ustavne pravice slovenskih državljanov; – spoštuje temeljna načela demokracije; – neguje verodostojnost, ki je temeljna značilnost javnega radijskega in televizijskega servisa v demokratični družbi; – je zavezan poklicnim in drugim etičnim standardom in v skladu z njimi posreduje neodvisne, zanesljive, nepristranske, profesionalno pripravljene informacije; – v programih zagotavlja raznolikost mnenj in stališč, spoštuje različnost, politična in verska prepričanja ljudi in prispeva k strpnosti, posreduje vrednote, ki pomagajo – ob spoštovanju razlik – ustvarjati soglasje o temeljnih vprašanjih slovenske družbe s poudarjanjem solidarnosti med ljudmi, – spodbuja poznavanje in spoštovanje nacionalne zgodovine, krepi državljansko zavest in dviga državljansko kulturo.
    Mnenja sem, da je oddaja oz. novinarka, ki je vodila razgovor kršila zgoraj naveden programske standarde.

    Preletel sem tudi ta uvod http://www.rtvslo.si/strani/pravilnik-o-poklicnih-standardih/9#1.3 in sem
    mnenja, da so kršeni vsaj sledeči poklicni standardi in je funkcionalno jasno napisano moje sporočilo: Novinar sme izreči poklicno, novinarsko sodbo, ki temelji na relevantnih dejstvih, ne sme pa izrekati svojega osebnega mnenja, ki je lahko posledica enostranskih pogledov na določena vprašanja.
    Verodostojnost RTV Slovenija terja od vseh, ki vsebinsko oblikujejo radijske in televizijske programe, da se v oddajah skrbno izogibajo javnemu solidariziranju s kakršnimi koli akcijami političnih strank pa tudi združenj, društev ter drugih interesnih skupin in skupin za pritisk, kar bi bilo mogoče razumeti kot podporo eni izmed strank, skupin strank ali društev. Glavni namen zbiranja in posredovanja informacij je zagotavljati njihovo najširšo dostopnost in omogočiti uporabnikom, da si o določeni zadevi ustvarijo mnenje. Novinarjem in urednikom, ki zlorabljajo svoj poklic za širjenje lažnih ali prikrojenih informacij, je treba preprečiti delo.
    Očitno je, da sem v tem postopku šibkejša stranka. Lažje bi še kaj navedel, ko bi mi vi omogočili oz. dostavili zapis intervjuja, kar je za tak primer edino prav.
    Oddaja pa funkcionalno vsej javnosti pove, da javnost podcenjuje, zavaja in s tem žali, čeprav so evidentna zgodovinska dejstva potrjena v DZ RS, a novinarka kreira pogovorno oddajo, kot da to ne obstaja. V Sloveniji se res potvarja pojem verodostojnosti.
    Menim, da sem vam dovolj odgovoril in prosim da preverite sum moje prijave in mi vaše ugotovitve sporočite.

    Franc Mihič

  4. Ribnica, 2015-01-28
    Spoštovani Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTVS, g. Lado Ambrožič,
    nekoliko sem presenečen nad vašim vprašanjem.
    V prijavi sem napisal: “V večernem intervjuju v nedeljo zvečer 25. januarja 2015 z Janezom Winklerjem, ki je šel že pri 14 letih l. 1942  v partizane, je bila interpretacija razmer med NOB in tudi po vojni zelo netočna, enostranska in zavajajoča. Intervju je vodila novinarka Ksenija Horvat Petrovčič in sicer tako, da je sporočilo intervjuja zavajalo gledalce, saj v celotnem intervjuju ni postavila niti enega vprašanja o revoluciji med NOB, niti enkrat ni uporabila to besedo.
    Sporočilo javnosti tega intervjuja je povsem v nasprotju s sporočilom intervjuja z zgodovinarko dr. Vido Deželak Barič, ki je objavljen pod naslovom »Prvi pravi popis – v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev« na spletni strani MMC RTV SLO, dne 10. Junija 2012 in je dosegljiv na povezavi: http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939  
    Sporočilo tega intervjuja je tudi v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi in sporočilom, ki jih navaja zgodovinar dr. Tone Ferenc, v knjigi »Dies Irae«, založba Modrijan 2002.
    Zato menim, da je novinarka očitno kršila načelo objektivnosti in poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenije, sprejeta junija 2000 , kot tudi PROGRAMSKE STANDARDE, ki jih je sprejel Programski svet RTV Slovenija v skladu s prvo alinejo 16. člena Zakona o RTV Slovenija in 12. členom statuta zavoda na 8. redni seji redni seji, dne 28.11.2006″

    Menim, da je bilo sporočilo intervjuja zavajajoče, ki je bil voden tako, da je bilo sporočilo slovenski javnosti povsem jasno, to je, v Sloveniji med NOB je bila samo še kolaboracija, komunisti niso imeli skoraj nobenega vpliva, ne med NOB in ne po vojni, ip.
    Po mojem vedenju je takšno sporočilo oddaje neobjektivno in je zavajajoče glede na ugotovljena zgodovinska  dejstva zgodovinarjev, doktorjev znanosti, kar je že objavila RTVS in DELO- priloga za znanost. Tam navedena dejstva so novinarki poznana in bi zaradi objektivnosti sporočila oddaje na nacionalni televiziji morala vprašati, ali med NOB res revolucije ni bilo. Osrednji slovenski  trg  v v glavnem mestu Ljubljana je desetletja nosil ime  TRG REVOLUCIJE in jo slavil, zdaj Trga revolucije ni več, ker je bila revolucija odveč! Sporočilo oddaje, ki jo je vodila vaša novinarka, pa je tem dejstvom nasprotno in neobjektivno.

    Sporočilo sporne oddaje o vlogi KPS od. l.1941 do 1990 je bilo za žrtve revolucije in za vse nas drugače mislečih  žaljivo in ponižujoče, zavajajoče.
    Predsednik Milan Kučan ob 10 letnici spravne slovesnosti.
    Predsednik Milan Kučan je ob 10 letnici spravne slovesnosti, ko sta se predsednik države in nadškof dr. Alojzij Šuštar skupaj poklonila mrtvim in žive povabila k spravi in sožitju v javni izjavi zapisal, da želi simbolično ponoviti svoje besede obžalovanja in obsodbe povojnih zunajsodnih pobojev, ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin.
    Samo na podlagi pietete do mrtvih sta mogoča spravno sožitje med živimi in strpnost v skupnem bivanju ljudi različnih prepričanj drug z drugim, in ne drug proti drugemu, medtem ko politična zloraba preteklosti in mrtvih peljeta drugam, povzročata nove delitve in zbujata nova sovraštva, je med drugim v izjavi zapisal Milan Kučan, ko je obiskal množično grobišče po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu in tam položil venec in prižgal svečko. Nedelo, 29. Julij 2000.
    V nedavnem intervjuju, tudi na RTVS,  je bivši predsednik republiške skupščine republike Slovenije v SFRJ in sedaj upokojeni poslanec SD, g. Miran Potrč, povedal, da so on, Milan Kučan in dr. Janez Drnovšek ob osamosvajanju imeli še tako oblastno moč in možnost, da bi lahko s silo ustavili začeti proces osamosvojitve in spremembe enopartijskega družbenega sistema, kar bi zopet pomenili nasilje (op.:državljansko vojno!). Vendar so vedeli, da je enopartijski (socialistični) sistem “preživet« in so dopustili nadaljnji tok osamosvajanja Slovenije.
    Brez komentarja! V opomin in spomin!
    »Če bi se distancirali od revolucije, če bi priznali njeno narodno razdiralno vlogo med samo vojno in po njej, če bi se Zveza združenj borcev kritično distancirala od revolucije, ki je že med vojno, še posebno pa prva leta po njej naredila ljudem toliko hudega, bi bilo prav tudi za Spomenko Hribar.«
    Tako dr. Spomenka Hribar, ki si že leta prizadeva za spravo, kot sama pravi. Tudi sam sem enakega mnenja.
    Pri nas je bila revolucija med okupacijo in NOB, prava državljanska vojna, ki je Slovencem zadajala mnogo nepotrebnega gorja in žrtev. Med vojno in po njej. Slovenski parlament je zato z aplavzom pritrdil predsedniku dr. Francetu Bučarju, ki je ob osamosvojitvi razglasil: »Državljanska vojna je končana!«
    Sprejeli smo demokracijo, piše v ustavi! Trga revolucije ni več, ker je bila revolucija odveč.”, je bilo že večkrat objavljeno v tudi osrednjem tisku.
    Ne bom se zato trudil s podrobnimi opisi sumov kršitev in povezavami s členi vaših pravil, ki so napisana lepo, a so bila tudi tokrat kršena grobo.
    To lahko ugotovi, tudi kakšen drugi organ v državi in na RTVS.
    Kdo podcenjuje državo in ustavo in gledalce, bi se lahko vprašal?
    To bi bilo vse in menda zadosti, doda pa naj še Programski svet RTVS ali še kdo!?
    Prosim, da me obvestite o vaših ugotovitvah in ukrepih.
    Franc Mihič