Štuhec: Osnovna šola ključna za formiranje miselnih vzorcev mladine

28
367

okrogla mizaV četrtek, 25. septembra 2014, je v Murski Soboti pod okriljem spletnega magazina Časnik.si in Socialne akademije v okviru Socialnega tedna potekala zanimiva in dinamična razprava o aktualnih temah v slovenskem družbenem in političnem prostoru. V razpravi, ki jo je moderiral Jani Drnovšek, so sodelovali moralni teolog dr. Ivan Štuhec, zgodovinar, latinist in politični analitik dr. Aleš Maver in zgodovinarka, sociologinja ter kolumnistka Časnika Helena Jaklitsch.

Na vprašanje, kaj je prinesel volilni rezultat z letošnjih poletnih državnozborskih volitev levici in strankam slovenske pomladi, je Maver odgovoril, da je rezultat svojevrsten šok, saj je nenavadno, da so volivci namenili največ glasov popolnim političnim neznancem, obenem pa si želijo, da se ne bi v slovenski družbi nič spremenilo, zato so večinsko volili stranko, ki jim je to obljubljala. Zadnje volitve pa so šokirale tudi stranke t.i. slovenske pomladi, ki so skupno zabeležile daleč najnižji volilni rezultat v zgodovini naše samostojne države. Maver takšen rezultat vidi tudi kot posledico strategije najmočnejše opozicijske stranke SDS, ki je volivcem ponudila premalo vsebinskih rešitev in se zlasti osredotočila na dogajanje okrog sodnega procesa proti Janezu Janši. Velik preboj je uspel Združeni levici, ki bo po Mavrovih predvidevanjih v prihodnje samo še pridobivala volilno podporo.

Na vprašanje, zakaj se slovenski volivci tako radi zmerom odločajo za nekaj novega, je Jaklitscheva odgovorila, da je ta politična simptomatika prisotna zlasti zadnja leta, vendar se za tem skriva prava želja volivcev, da se pravzaprav ne bi nič spremenilo, kajti volivci t.i. leve politične provenience niso toliko osredotočeni na posamezne stranke, ki jim v bistvu nič ne pomenijo, saj jim je vsakokrat cilj, da izvolijo nekoga, ki jim bo ohranjal njihove pravice in bonitete. K ustvarjanju potrebe po novih obrazih pa da so levji delež prispevali tudi dominantni mediji, ki so potencialno volilno telo prepričali, da to prinaša rešitev.

Na vprašanje, zakaj so pomladne stranke dosegle tako slab rezultat na letošnjih volitvah, je Ivan Štuhec odgovoril, da je slovensko volilno telo zmedeno in pravzaprav ne ve, kako bi se politično vedlo. Štuhec opaža tudi veliko nezainteresiranost volivcev za dogajanje v politiki, celo odpor do vsega, kar predstavlja steber demokracije, saj lahko dnevno spremljamo kritiko strankarskega sistema in poslancev. Slabemu rezultatu pa je po njegovem botroval še vse bolj prisoten trend med slovensko mlado populacijo, ki vedno močneje simpatizira s skrajno levico.

Kje bi lahko poiskali rešitev, da bi se odnos volivcev do strank spremenil, se je glasilo naslednje vprašanje. Dr. Štuhec vidi rešitev zlasti v močnih posameznikih, z jasnim in trdnim političnim prepričanjem, ki so odločni, konsistentni, pokončni in dejavni. Ti lahko kaj spremenijo in lahko obrnejo stvari na bolje. Brez resne krize ne bo preobrata, je menil Štuhec.

Ali lahko poglabljanje slabega v državi volivce zdrami? Maver je glede tega skeptičen, saj naš narod očitno nima potenciala, da bi ga kriza zdramila, kvečjemu lahko v njem prebudi tisto najslabše, kot se je že zgodilo med drugo svetovno vojno in po njej. Jaklitscheva je dodala, da se krizno stanje v našem prostoru umetno ustvarja za dotične politične potrebe in ob tem navedla primer, kako je vsa javnost pod drugo Janševo vlado poslušala, da so otroci v šolah lačni. Ustvarjala se je percepcija, kot da je država tik pred bankrotom. Po padcu Janševe vlade pa se je kriza hitro umaknila iz medijskega prostora. Jaklitscheva je opozorila na monolitnost slovenskega medijskega prostora in uporabljanje različnih vatlov ter navedla primer dnevnega poročanja o dogajanjih v zvezi z vstajniki ter povsem obrobno poročanje o protestih zoper pravni sistem pred Vrhovnim sodiščem. Vzrok temu, da pri nas ni političnega preobrata, Jaklitscheva vidi še v našem šolskem sistemu, ki oblikuje bodoče volivce v smeri odobravanja kontinuitete in nekritičnih stališč do nje. V našem narodovem telesu je še vedno prisoten strah, ki je globoko zakoreninjen. Po drugi svetovni vojni je nekdo izginil čez noč in nihče si ni upal na glas vprašati, kje je. Ljudje so bili strogo nadzorovani in vcepljeni strah v njih še do danes ni izginil. Odsotnost duha kritičnosti in upora je vidna še zdaj, meni Jaklitscheva.

Ivan Štuhec je pripomnil, da ljudi pri nas težko zdramiš za spremembe. Krivdo vidi tudi na strani slovenskih kristjanov, ki neorganizirano delujejo in ki bi bili radi nestrankarski, nepristranski in nevtralni. In v tem je ravno težava. Narobe je, da nimamo jasnega, pogumnega in javnega stališča. Edini vidni uspeh slovenskih kristjanov je uspeh na referendumu o družinskem zakoniku, drugače pa zavzemajo pasivno politično vlogo. Družbeni nauk Cerkve, ki je temelj političnega delovanja kristjana je izginil iz kateheze po naših cerkvah. Naši kristjani bi morali nastopiti v družbenem življenju bolj organizirano, argumentirano in politično aktivno, kajti osnovna naloge politike je, da mora stremeti k večji pravičnosti, je poudaril Štuhec.

Helena Jaklitsch vidi težavo, da slovenska politična pomlad ne parira strankam kontinuitete v tem, da smo katoličani svojo elito izgubili med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Sedaj, ko smo že skoraj 25 let v samostojni državi, pa smo premalo aktivni, da bi katoličane vzgojili in usposobili za delovanje v političnem življenju in za odgovorne pozicije v družbi. Vzroke te premajhne angažiranost katoličanov Jaklitscheva vidi v že prej omenjenem strahu, saj se slovenski kristjan najbolje počuti v zakristiji, od koder tarna nad obstoječim stanjem v slovenski družbi. Dr. Štuhec je dodal, da slovenska pomlad trenutno ne more konkurirati kontinuiteti, ker miselnosti Slovencev ne spremeniš zlahka. Kot primer je navedel gimnazijce škofijskih gimnazij, ki prihajajo iz osnovnih šol kot zgodovinsko že formirane osebe. Ključna za formiranje miselnih vzorcev mladih je osnovna šola in tisti, ki vodijo šolsko politiko, to dobro vedo, je poudaril Štuhec.

Na vprašanje, kaj pričakujejo razpravljavci od nove vlade, je Jaklitscheva odgovorila, da ji moramo dati čas in priložnost, vendar sama v politiki ne vidi kakih novih obrazov, kar je argumentirala s podatkom, da je več kot tretjina novih poslancev, t. i. »novih obrazov«, v preteklosti že kandidirala na listah strank, ki so politično tako rekoč že ugasnile. Dr. Maver od nove vlade ne pričakuje nekih sprememb, ker če bi jih ta zares hotela narediti, ne bi a priori izključila iz koalicijskih pogajanj stranko SDS. Samo velika koalicija med SMC in SDS bi imela potencial resnično kaj spremeniti.

Razpravljavci so se dotaknili tudi prihajajočih lokalnih volitev. Dr. Maver meni, da SMC na lokalnem nivoju ne bo ponovila rezultata državnozborskih volitev. S stranko SDS si bosta po rezultatih najverjetneje precej blizu, medtem ko je za SLS to najverjetneje zadnja priložnost, da se politično regenerirajo. V Ljubljani in Celju Maver na županskem stolčku ne vidi sprememb tudi v prihodnje, medtem ko v Mariboru pričakuje drugi krog med Fištravcem in Kanglerjem.

V drugem delu razprave je dobilo besedo tudi občinstvo. Navzoče so zanimale aktualne in pereče teme v zvezi s sojenjem Janezu Janši in v zvezi s samokandidaturo Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Dr. Štuhec je odgovoril, da se bo sojenje Janezu Janši najverjetneje vrnilo na prvo stopnjo in bo zastaralo. Tako se bo sodstvo distanciralo in se rešilo osebne odgovornosti, na Janši pa bo ostal večni madež krivca. Štuhec ne vidi glavnega problema v samokandidaturi Alenke Bratušek, temveč v kulturi slovenske demokracije. Neki dvo-milijonski narod bi moral kandidate za Bruselj izbirati enotno, premišljeno in skrbno ter za evropsko politično prizorišče ponuditi najkakovostnejše kandidate.

Na zadnje moderatorjevo vprašanje, kje gosti okrogle mize vidijo rešitev za slovensko pomlad, je Maver odgovoril, da je monopol levice v slovenskem političnem prostoru tako močno ukoreninjen in izhaja iz medvojnega in povojnega dogajanja, da ni druge rešitve, kot da volivci zahtevajo odpravo tega monopola, ko/če bodo enkrat na svoji koži občutili zgrešenost njihove politike. Dejstvo pa je, da volivci po letu 1990 niso nikoli večinsko zahtevali, da bi se stranke levice temu monopolu odrekle. Jaklitscheva vidi rešitev v vzgoji mladih za politično udejstvovanje, s katero se bo privzgojila nova politična kultura in miselnost. Mladi morajo suvereno nastopati v družbeno-političnem prostoru in pri tem vedeti, da niso sami. Dr. Štuhec vidi rešitev v povezovanju pomladnih strank. Bila je napaka, da se letos pomladne stranke niso povezale v predvolilno koalicijo. Štuhec ne trdi, da bi zmagale, prepričan pa je, da bi zabeležile precej boljši volilni rezultat.

Foto: Vid Planinc (Socialna akademija)

28 KOMENTARJI

  1. Najmanj nesramno je razmišljanje Mavra, da citiram: ” … takšen rezultat vidi tudi kot posledico strategije najmočnejše opozicijske stranke SDS, ki je volivcem ponudila premalo vsebinskih rešitev in se zlasti osredotočila na dogajanje okrog sodnega procesa proti Janezu Janši.”

    Nisem član SDS, toda zagotavljam, da je stranka, ki je politično izjemno izkušena, ponudila vsebinske rešitve popolnoma na vseh področjih, ki se tičejo dela vlade.

    Če to ni bilo objavljeno in je bilo namesto tega do maksimuma forsirana afera Patria, ni kriva SDS, ampak nagniti slovenski mediji. Če teletekst, ki je mikro vzorec celotnega slovenskega levičarskega medijskega, dan za dnem kot osrednje novice prinaša “Patrio” (ki je zarota najhujše vrste), kako se naj ljudje seznanijo z “vsebinskimi rešitvami”, ki jih ponuja SDS?

    Pri Mavru sem že velikokrat opazil, da gre za “zgagarskega” mnenjskega voditelja, ki nima celovitega vpogleda v slovensko politično sceno. Ne glede na to, da je Kučan očitni boter kontinuitete v Sloveniji, pa so glavni krivci koruptivni mediji. Zakaj? Ne gre za otroke, ampak odrasle ljudi, ki točno vedo, kaj delajo.

    Takšne presoje, ki jih ponuja Maver, niso vredne tistega dr. pred njegovim imenom.

      • Vidiš: jaz pa ravno obratno gledam. Nek vplivni novinar mi je rekel, da je Časnik izpostava Reporterja. In Maver je Časnikov urednik. In dokaz je objava člankov, ki so 80% samo ukvarjanje s Patrio.

        A je problem, ker ima SDS Mavra še premalo na vrvici? Bi moral biti Časnik obseden 100% s PAtrijo?

        • Zato sem Maverja proglasil za “zgagarja”. Podtaknjenci na desni spretno prilivajo olja na ogenj. Pravi demokrati se pa samo odzivajo na nenehne provokacije v levičarskih medijih. Žal sem ugotovil, jezero laži visoko prestopilo bregove in je nezajezljivo. Vidiš, Pavel, kako velik sovražnik SDS si. Dokazal sem ti, kdo je krivec za stanje v Sloveniji (mediji in ne SDS), ti pa po stari navadi kar nekaj pišeš o procentih, Reporterju in Časniku. Glede Mavra pa lahko rečem še to, da se od doktorja pričakuje analitični pristop (lahko je izveden poljudno). V nasprotnem postaneš kot slovenski levičarski doktorji, ki od same sprevrženosti vsakodnevno posiljujejo resnico.

    • Glede izjemne izkušenosti, ne vem. Pri nas so izjemno izkušeni samo partijci. In noben drug, kar se kaže predvsem kako jih znajo z lahkoto obrnit ali spotaknit.
      Se pa strinjam, glede vsaj nesramnosti. Kajti očitno se pri nas malo ljudi zaveda dimenzij problema Patrie in kako so celo volitve nekaj malenkostnega v primerjavi s tem. Zato je nemogoče izluščiti volitve iz Patrie in sodbe proti Janši. Nemogoče je govoriti posebej o politični situaciji, posebej pa o Patriji.

    • Absolutno se ne strinjam s trditvijo, da je SDS želela predstaviti volivcem svoj program! Če bi to držalo, ne bi podpredsednik stranke zapustil prvega soočenja strank na RTV Slovenija.
      V SDS so bili morda celo (zmotno) prepričani, da bi jim lahko zaprtje predsednika koristilo. Stranka s svojim predsednikom na čelu pa se v zadnjem času obnaša, milo rečeno, pobalinsko.

      • Mirko, si tipičen komunistični agent, tako kot Pavel. Kako se vas prepozna? Ker se reševanja problemov ne lotevate pri korenini, ampak kar nekje na sredi, kjer vam pač najbolj ugaja. Tvoja domneva, da so bili v SDS prepričani, da bi jim lahko zaprtje predsednika utegnilo koristiti, odraža vso grozoto vpliva katastrofalnih slovenskih medijev (ki so železna pest režima) na koruptivno slovensko volilno telo. Resnično težko razumem vašo izprijenost, ki se kaže v popolnem nerazumevanju slovenske politične realnosti. Ne morem razumeti, da ste tako slepi, da ne vidite, da se afere z Janšo ponavljajo že dve desetletji kot pokvarjena plošča ob vsakih volitvah. Če ne razumeš za nazaj, ker si bolj trmaste glave, pa si malo pobliže oglej zadnje državnozborske volitve in zdajšnje lokalne volitve, kar je vse še zelo sveže. PATRIA PATRIA PATRIA PATRIA … Če še vedno v tem vidite naključje, Bog vam pomagaj!

  2. Zna biti, da bi bilo precej drugače ob samo eni drugačni odločitvi pomladi 1990. Če bi namesto Kučana za predsednika izvolili Pučnika. ( Pa nisem obseden s Kučanom kot nekateri.) To je bil izbor med normalnostjo in poštenim soočenjem z realnostjo na eni strani in na drugi strani odločitvijo za varnost in samoslepila v kontinuiteti.

    Odločili smo se (v razliko od Poljakov, Čehov in drugih) za kontinuiteto, ki se vleče v sedanjost, kljub temu da nas vedno bolj tepe.

    • Se strinjam z vašo mislijo, gospod IF. Vendar! Če gremo še malo v globino misli, smo krivi mi kristjani, ker nismo dovolj dobri kristjani. Torej je ukrep: končno začnimo izpolnjevati Jezusovo voljo!

    • @IF: problem je, ker je večina kristjanov za gradualizem, za nadaljevanje socializma in socialne države ( TUDI TI!). To gre rdeči mafiji na roko. 100%.

      Drug problem so še provinicalni zahojenci, ki svojo provincialnost in svoj fanatizem prodajajo za desničarstvo. Ki svojo govejo nacionalističnost prodajajo za patriotizem. Tudi to gre zelo na roko rdeči mafiji že 25 let.

      Zato se gre rdeča mafija ideologijo provincialnega socializma. Ves čas skrbi, da so sentimenti večine državljanov strupeni in antinacionalni do Slovenije.

      Šokiran sem kako danes večina mladih pod 40 let, Slovencev, z navdušenjem posluša balkansko muziko, čefurke najhujše vrste in ob tem uživa. Hkrati pa se pačijo nad govejo muziko.

  3. Mene moti predvsem to, da vsi vidijo rešitve v špekulacijah. Če bi dobili večino na volitvah, če bi se politiki zavzemali za večjo pravičnost, če bi v šolah učili drugače, če bi ljudje želeli spremembe, … če bi bil svet boljši, če bi kristjani naredili boljši svet?!

    Torej vsi priznavajo vnaprejšnji poraz. Tako se tudi noben od teh če-jev ne bo zgodil. In smo spet na začetku. To da bi Štuhec rad da kristjani naredimo boljši svet, to je pa samo nova vrsta komunizma.

    Noben torej ne vidi rešitve. Niti Štuhec, ne. Totalni poraz.

  4. Zanimiv pogovor.

    Ja to vprašanje je eno ključnih.

    Še moje razmšiljanje:

    Torej po eni strani se nekaj malega alteativnega šolstva je vzpostavilo ampak ima le-to nekatere pomanjkljivosti:

    1. Čeprav imamo štiri katoliške gimnazije, otroci na njih prihajajo že delno “preoblikovani” v slogu zunanje slovenske kulture, ki vemo kakšne poudarke ima glede na prejšnji sistem. Torej, pogosto se mora katoliška vzgoja v gimnazijah soočiti z nekaterimi slabimi lastnostmi pri otrocih, ki so jim jih privzgojili mediji in javni osnovnošolski sistem. Zato mogoče pri nekaterih razočaranje, ko vidijo, da veliko otrok po končanju katoliške gimnazije ne postane, kot bi škof Jeglič rekel, trdni v ‘slovenstvu in krščanstvu’. No vseeno poznam kar nekaj mladih bivših škoficev, ki imajo na škofijsko gimnazijo izjemno lepe spomine in so od tam odnesli tudi nekaj lepe vzgoje. Toda po angleško bi lahko rekli: “it still leaves us more to be desired”.

    2. Ena katoliška OŠ je premalo. Na dolgi rok (20-30 let) mora biti cilj izgradnja še ene, dveh morda petih. Seveda odvisno od stanja Cerkve, vere naroda, okoliščin. Za zdaj pa naj se vse usmeri v to da bo OŠ KVALITETNA – dejansko veliko levičarjev škofijskim gimnazijam absolutno priznava kvaliteto; torej je to edina pot katoliškega šolstva – trdo delo in kvaliteta NA DOLGI ROK.

    3. Katoliška univerza je pomemben projekt za obdobje naslednjih 50 let. Delajmo počasi in preudarno. Zapomnite si: tudi Harvard, Oxford, La Sorbonne niso bili zgrajeni v desetih letih. Navsezadnje naj nam bo zgled, kako je iz nepriznane srednje verske šole v Želimljem nastala katoliška gimnazija in koliko desetletij je bilo potrebnih!

    4. Slovenci morda z žalostjo in občutkom neenakopravnosti gledamo na privat katoliški sistem v tujini, ki ni močan le v večinsko katoliških državah (Francija, Italija) ampak tudi v katoliško manjšinjskih državah (izpostavil bi VB in predvsem ZDA). Toda po spremljanju odzivov iz ZDA, kjer imajo katoliške družina možnost, da svojega otroka od vrtca in konca faksa vzgajajo na katoliških šolah ali se celo zatečejo k t.i. ‘homeschooling’ rešitvam, moramo vzeti v obzir, da je zahodna družba postala ne samo post-krščanska, ampak celo anti-krščanska (tudi zelo anti-katoliška). Tako v ZDA ni nobeno zagotovilo, da bo otrok po preživetem celotnem izobraževalnem ciklu v katoliških ustanovah, obdržal vero – nasprotno zaradi INTENZIVNIH sekularnih pritiskov jo marsikdo IZGUBI.

    5. Pri tej točki se nanašam na 3.: starši ne morejo pričakovati, da bodo katoliške inštitucije opravile vzgojo in prenos verdnot namesto njih! Tud bi se skliceval na pridigo, nekdanjega škofa Piriha, ki je nekoč ostro okrcal starše, da pripeljejo otroke k verouku brez vsakršnega vsajenega odnosa za vero in potem pričakujejo čudeže s strani katehetov in župnikov. Tu se je potrebno zavedati, da današnji do krščanstva sovražni časi na Zahodu zahtevajo od nas velik miselni in duhovni input pri vzgoji otrok in predvsem PREDANOST.
    Spomnite se: kako so vas vzgajali stari starši v časih Juge, ko ste hodili v OŠ k ‘učiteljicam tovarišicam’, ko ste morali na osnovnošolskih prireditvah redno prepevati ‘Hej brigade’ in ‘Jutri gremo v napad’, ko ste morali mahati z zastavicami, ko so vam v šoli prali možgane s Cerkvi sovražnimi parolami… Kako ste ohranili vero? Kako ste doma molili? Kako so mogoče kateri izmed vaših mladih sorodnikov vstopili v semenišče/samostan in postali duhovniki/sestre/brati? Koliko truda je bilo potrebnega in kako ste prebili tisto totalitarno vzdušje? Podobno je potrebno danes: molite z otroki, vzgajajte jih, pogovarjajte se z njimi.
    Zapomnite si nekaj: a) PRVIH NEKAJ LET JE ODLOČILNIH in b) TISTE VREDNOTE, KI JIH BOSTE Z ZGLEDOM, LJUBEZNIJO, VSTRAJNOSTJO PRIVZGOJILI OTROKOM, BODO OSTALE V NJHOVI DUŠI. Ne bodo jih mogli uničiti ne Studio City, ne Mladina, ne Tit Turnšek, ne Rtvslo in ne Dnevnik ali Delo.

  5. Strinjam se, da bi desnica dosegla boljši rezultat na volitvah, če bi se povezala.

    Nesoglasja v desnici so povzročila manj glasov pri vseh desnih strankah in izpad ljudske stranke.

    Volivci so šli tja, kjer ni bilo nesoglasij. To je življenjska logika. Iz krize nas lahko potegnejo le tisti, ki niso v medsebojnem sporu.

    Močan je le povezan snop, ne pa posamična slama.

  6. Če mladim ne omogočiš dela, potem zaman pričakuješ njihovo ustvarjalnost v javnem in zasebnem življenju.

  7. Kakor vinograd ne potrebuje molitve ampak motike, tako otroci ne potrebujejo pridig ampak zglede. Tam, kjer so starši in kateheti tudi z zgledom predani veri, tam ni problema s temelji verske vzgoje.
    Vse preveč pa je površnosti, vsegliharstva in med duhovniki in kateheti enačenja poslanstva s poklicem v javni upravi.
    Verouk ni konkurenca šoli in znanju zgodovine, verouk mora biti šola za življenje in nebesa. Za to pa je potrebno celega človeka in vsa ljubezen in vera.

  8. Vedno težje v modernemu svetu prodajalci megle (religija) uničujejo zdrave otroške možgane. Ker ne gre drugače, pa s silo, kot dela ISIS.

  9. Z veseljem prebiram mnoge članke in njihove misli na tem portalu, seveda pa tudi komentarje, ki dokazujejo intelaktualno moč picev in veliko podobnost, skoraj istovetnost z mojimi razmišljanji. Naj jih nekaj dodam!
    Menim, da leti preveč očitkov na volilce in volilno telo, ker se pozablja na naslednja dejstva:
    1.Naš režim kontinuitete in neokomi demokrature dnevno producira kot na tekočem traku toliko packarij, da bi vpričo njih ponarejanje in prirejanje volilnih rezultatov izgledalo kot nedolžna otroška igrica. Kako to, da noben pisec in noben komentator na to možnost ne pomisli, čeprav je povsod videti pojave kontinuitete s prejšnjim režimom, volitve naj bi pa bile izpeljane povsem pošteno, grešijo samo tajkuni, bankirji, sodniki, politiki itd. in …. volilci.
    2. Na volitve hodi samo polovica ali manj volilcev. Kaj si mislijo in zakaj ne pridejo abstinenti, ne vemo in ne razmišljamo. Mogoče imajo prav, saj vsake volitve samo poslabšajo situacijo in zato postajajo nezaželeno potrjevanje kontinuitete, bolje če jih ni, mi pa ne gremo volit, si mislijo.
    3.V Sloveniji živi 15-20 odstotkov priseljencev iz drugih republik bivše Juge, ki vsi po vrsti Slovenije in Slovencev ne marajo, čeprav dobijo kruh, nekateri cel belega. Nihče od njih ne voli pomladnih strank, katerih vrednote (osamosvojitev, domoljubje, krščanstvo, slovenstvo, varčevanje itd.) so jim tuje in zato preferirajo kontinuiteto, prerazdeljevanje, multikulturnost, neslovenstvo itd. Odobravajo zapor za Janšo in županstvo za Jankovića. Ker želijo kontinuiteto, gredo strumno na volitve, bolj kot desperatni domačini. K njim je treba prišteti tudi vse svojce in potomce, ki so vsi simpatizerji Jugovine in levice.
    Iz tega vrtiljaka komi kulture jaz ne vidim izhoda. Trajal bo še nekaj destletij, kot ugotavlja Avbelj pri analizi socialističnega zacementiranega sodstva. Ce najde kdo od sokomentatorjev, ki jim po pisanju sodeč ne manjka izobrazbe in inteligence, naj čimprej pove!

    • Ampak, neuspeh Jankovićeve PS ti ne gre v ta račun. Prelahko je govoriti da priseljenci ne marajo Slovenije, kajti resnica je da “Slovenci” ne marajo nikogar.
      In to luzersko situacijo ritolizništva komunistom mladi prepoznavajo, tako da celo fužinski bosanci izpadejo kulturnejši, ponosnejši in samozavestnejši. Odtod obračanje mladih k bljutavim turbo-sevdalinkam in gnusom nad našo “govejo” glasbo. Nadaljevanje komunizma v Sloveniji je izdaja lastnih otrok. V smislu revolucija žre otroke, vendar so to naši otroci, ki se jih pošilja v smrt. In tega mladi ne bodo odpustili staršem.

  10. Slovenska RKC (katere predstavnika sta Rode in Štuhec) si z vsemi sredstvi želi prodreti v javno osnovno, srednje in visoko šolstvo. Seveda zato, da bi tam lahko z davkoplačevalskim denarjem indoktrinirali slovenske otroke in mladino. ( … Op. admin: neprimerna vsebina … )

    • Če poraza ne priznate še ne pomeni da niste izgubili. S padcem berlinskega zidu je prišel čas da spokate, da utihnete, da vas ne vidimo več.

    • Slovenska ZK (prikrita v nešteto strankah, društvih, zvezah, …) si z vsemi sredstvi prizadeva ostati v javnem osnovnem, srednjem in visokem šolstvu. Seveda zato, da bi tam lahko še naprej z davkoplačevalskim denarjem indoktrinirali slovenske otroke in mladino. (… Op. Albert: nadaljnja vsebina je neprimerna tudi za najbolj kosmata ušesa.)

  11. …Dr. Štuhec vidi rešitev v povezovanju pomladnih strank. Bila je napaka, da se letos pomladne stranke niso povezale v predvolilno koalicijo. Štuhec ne trdi, da bi zmagale, prepričan pa je, da bi zabeležile precej boljši volilni rezultat…

    Se popolnoma strinjam.

    Vendar pa je potrebno pri tem upoštevati tudi različno stopnjo njihove okuženosti z oportunisti in prikritimi vrinjenci starih sil, ki vzpodbujajo spore med njimi. Različnost pogledov v teh strankah ni bila nikoli težava, pač pa težnje v preprečevanju njihovega skupnega nastopanja na volitvah. Prav po teh prizadevanjih namreč moremo ločiti dobronamernost od škodovanja.

    To, da stranke pomladi nimajo boljšega volilnega rezultata, največ prispeva nacionalna TV, ki ji prevelika večina, zaradi dolgoletne dresure in obveznega plačevanja prispevka, verjame kar na besedo. Zavijanje polresnic v ovitek resnice je izpilila že do take mere, da ji uspeva prepričati celo bolj prisebne volivce.
    Zelo nazoren je nedavni povzetek komentarja prof. Kimmo Nuotia, ki je za potrebe politične sodbe zadeve “Patria” iztrgala iz konteksta do take mere, da je že treba besedo “iztrgan” zamenjati z besedo “izrezljan”.
    Tak način poročanja pa ni več samo navadna manipulacija, ampak že kaznivo dejanje vredno pozornosti organov pregona.

    • Vpliv politike na osnovno šolo je vedno bil in je. To so dejstva, pa če je komu všeč ali ne. Spomnimo se samo naše bivše države, ki je oblačila prvošolčke v Titove pionirje, ki so morali na pamet recitirati pesmice o Titu ipd.

  12. Ena katoliška osnovna šola je premalo, dovolj pa jih nikoli ne bo. Osebno mi je žal, da je tako, ker so družine (otroci) izven Ljubljane tako rekoč diskriminirane, ker nimajo možnosti vpisati otroka v katoliško šolo. Vprašanje je morda tudi za Ljubljančane, kako bodo izbirali otroke za vpis, če se jih bo želelo vpisati več kot imajo vpisnih mest? Moje mnenje je, da bi bil denar bolje "naložen v našo prihodnost", če bi zgradili še kako srednjo šolo. (Vsaka škofija naj bi imela vsaj eno katoliško srednjo šolo.)

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite