Študenti na malem delu

18
272

Pred leti sem spoznal dva izraelska računalniška inženirja in poslovneža. Ker smo se večkrat srečali, je beseda nanesla tudi na njuno osebno karierno pot. Posebej me je presenetilo, ko sta opisovala s kakšno vnemo sta se lotila študija  po odsluženem triletnem vojaškem roku. Kljub triletni vojaščini, sta diplomirala prej kot to uspe  povprečnemu diplomantu rednega študija na slovenskih univerzah.

Status ali naložba

Zgolj na osnovi osebnih poznanstev in posameznih stikov s študenti in mladimi strokovnjaki si upam tvegati trditev, da je v Sloveniji delež študentov za katere je študij na univerzi bolj status in obdobje, ki ga je potrebno nekako preživeti kot pa  naložba v kariero nadpovprečno visok.  Pozen zaključek študija in veliko število študirajočih na smereh, ki imajo slabe obete za delo v gospodarstvu potrjujejo to trditev.

V skrbi za svoje interese smo ljudje v povprečju racionalna bitja. Zakaj slovenski študent tako zelo stavi na kratkoročne koristi in zanemarja dolgoročne.  Zato, ker ga celoten administrativni sistem spodbuja k temu. Skrb za socialni status študenta se je sprevrgla v oblikovanje interesne skupine v družbi, ki zase terja status od države vzdrževanih oseb.  No povsem od rente ne morejo živeti, plačano pa imajo lahko zdravstveno zavarovanje in subvencionirano prehrano. Če želijo zaslužiti, so do določenega letnega zneska oproščeni davkov in prispevkov pod pogojem, da od svojega zaslužka odtegnejo provizijo za posredovanje dela študentskim servisom.  Navedene ugodnosti niso socialna pravica, saj so jih deležni prav vsi študentje ne glede na svoj socialni status.

Neustrezen sistem spodbud

Še ena impresija, ki osvetljuje napačne spodbude, katerim je izpostavljena naša mladež:

V našem podjetju delajo pretežno mlajši delavci: inženirji, pravniki, nekaj pa je tudi takih, ki niso študirali ali zaključili študija na fakulteti. Nekateri ob delu še študirajo na lastne stroške. Na kosilo hodijo v katerega od ljubljanskih lokalov v bližini pisarn, če pa priganja delo, utegnejo pojesti kvečjemu sendvič iz avtomata na hodniku.  V lokalih opazujem njihove vrstnike s statusom študenta. Obedujejo zdravo, kosilo s tremi hodi, za katerega plačajo tretjino manj kot mladi delavci za malico. Nikamor se jim ne mudi, pogosto še malo posedijo. Kdo bi jim zameril, naj uživajo svoj status dokler ga še lahko.

Ali kdo meni, da je potrebno spremeniti sistem spodbud? Delodajalci se pritožujejo nad prestarimi diplomanti s premalo znanja a hkrati zamolčijo, da jim ustreza, ker sedanji sistem zagotavlja visoko fleksibilnost za poceni delovno silo v storitvenih dejavnostih. Presenetljivo sedanji  sistem podpirajo sindikati, čeprav študenti odžirajo delo predvsem nizko kvalificiranim delavcem v storitvenih dejavnostih. Satus quo ustreza tudi  univerzam, saj bi študenti, ki bi na primer študirali s pomočjo najetega posojila, bili mnogo bolj naporni. Zahtevali bi namreč, da na univerzi pridobijo znanja, ki jim bodo pomagala, da odplačajo posojilo za študij.


Socialo naj rešujejo štipendije

Vsi ki imajo korist od sedanje ureditve študentskega dela se sklicujejo na skrb za socialni status študentov in izpostavljajo tiste iz družin z najnižjimi dohodki, ki se šolajo izven kraja bivališča svojih staršev.  Davčno priviligiranje študentskega dela k temu ne prispeva kaj dosti. V letu 2009 je tako približno 15.000 študentov, katerih socialni status ustreza cenzusu, prejemalo državno štipendijo v povprečni višini 177 evrov mesečno.  Če se izkaže, da so študentje v socialno slabšem položaju kot druge družbene skupine (upokojenci, brezposelni, invalidi….) potem je potrebno socialni položaj reševati s spremembo cenzusa ali s spremembo višine štipendije.

V privilegiran status študentov na trgu dela je dregnila Vlada. Kot je za to Vlado značilno, so se operacije malo delo lotili v upanju, da bodo skozi socialni dialog prepričali interesne skupine študentov, da se prostovoljno odrečejo koristim, ki jim jih ta sistem prinaša. Jasno je, da iz tega ne bo nič.

Ko razmišljam o prihajajočem referendumu kolebam o dveh možnostih. Razmišljam, da bi podprl Zakon o malem delu, ker je korak v pravo smer k normalizaciji trga dela. Po drugi strani pa morda ne bi bilo slabo tudi, če zakon o malem delu pade. Potem bi na naslednjih volitvah podprl stranko, ki bo uvedla sistem, ki bo dopustil da veliko in malo delajo vsi, študentje in neštudentje pod enakimi davčnimi pogoji.

18 KOMENTARJI

  1. Tako študij kot delo sta del nardove kuture. Ob pa sta v v polpretekli zgodovini bila zelo malo cenjena. Ker zakone ustvarja kutura (odnos) in ne obratno, je zakon samo odraz odnosa do teh dveh vrednot. Ne more pa zakno spremeniti kuture. Prvo je potrebno spremeniti odnos do znanja in do dela.

  2. Problem predlaganega zakona je v tem, da rešuje problem samo parcialno. Trenutno stanje namreč ustreza lepemu številu akterjev, tudi univerzam. Zadevo bi bilo potrebno reševati skupaj z nezadostnim financiranjem visokega šolstva (do letos so bile glavarine, posledično so tudi univerze podpirale fiktivni vpis, ker os tako dobile več denarja) ter štipendijskim skladom.

  3. Malo delo ima veliko slabost – omejen na to, koliko zaslužiš.

    Raje naj naredijo splošno delo bolj fleksibilno, pa malega dela ne bo niti treba.

  4. Študentje (in njihovi starši) bodo začeli razumno ravnati v tistem trenutku, ko bodo morali študij sami sofinancirati. Dokler je vse zastonj, je vse dobro, kar v večini primerov pomeni, da je vse slabo.

    Katera razumna država razen Saudove Arabije si lahko privošči, da zapravi na deset tisoče evrov za študenta, ki povrhu vsega še zaposlitve ne najde, ker po njegovem profilu ali kakovosti pridobljenega znanja ni povpraševanja?

  5. Na primer diplomanti iz teologije, a ne, stric Lah? Za kaj že so uporabni? No, kakšna študentka teologije že, ampak to s teologijo tako nima nobene zveze. 😉

  6. Kdaj bo že končno kdo ukinil avtomatsko članstvo v študentski ali dijaški organizaciji?

  7. Bo treba uvesti šolnine. Pa zraven ukiniti še FDV, ker je neuporaben.

    Malo delo ima pa tako hibo, da je prav po socialistično omejen zaslužek. Namesto, da bi naredili navadno redno zaposlitev bolj fleksibilno.

  8. Carlos Contreras:

    Iz seznama prvih 50 ponudb na jobrapido.com za “Ma Theology” sem odstranil vse bolj cerkvene službe in kar je bilo podvojenega v smislu ponudbe za podobno delovno mesto:

    Clinical manager/clinical educator, spiritual care
    Business Research Librarian
    Open-rank tenured/tenure-track, School of Education, Counseling Psychology
    Assistant to the Director of Byzantine Studies
    Bereavement Coordinator Job
    Research Analyst
    Assistant – Director
    Vice President Mission
    Bilingual Spanish MA/Christian Leadership or MA/ P
    Coordinator for the De Porres Center for Community Services
    Associate Director – 1169J
    Director of ethics job
    Building healthy communities leader job
    Spiritual Care Coordinator Job
    Instructor, Health Care Ethics

  9. študij je kar se šolnine tiče res zastonj. kaj pa ko moraš kupiti kar nekaj pripomočkov in ti nabijejo ceno uniform ker jo lahko, saj je obvezno imeti tako, kot jo določijo in ti jo tudi prodajo???
    sama sem lavi, v 1. letniku zmetala vsaj 1300€ (samo obvezna oprema, brez katere ne moreš delat)

    lp

  10. Tovariš Aleksios, imenitno! Nisem pa povsem prepričan, da bi ljubljanska teološka izobrazba človeka usposobila za pomočnika direktorja bizantinskih študij (ki jih, kolikor vem, na žalost v Sloveniji sploh ni).

  11. Señor Contreras, če bi si pogledali opis tega delovnega mesta, bi kaj hitro ugotovili, da bi se tudi kakšen filozof z malo organizacijske nadarjenosti z lahkoto kvalificiral 😉

  12. Pričujoči članek si lahko razlagamo na več način. Dva izmed relevantnih bi lahko bila:
    a) avtor je bil pri pisanju zelo ozko usmerjen in (še) ne dojema ali pa ga to ne zanima, da malo delo ni usmerjeno za obračun s študentskimi anomalijami ampak da gre za korenit poseg na trg dela, ki bo določene skupine praktično zacementiral na družbeno dno.
    Dejstvo, da ne bo malice, prevoza na delo, človek še pogoltne, večji problem pri goltanju se pojavi, ko ugotoviš (če si sposoben stopiti korak nazaj in poleg drevesa opaziti tudi gozd), da mezdna delovna sila ni upravičena do bolniške, plačanega dopusta in poudarjam – ni izplačila penzije, kljub izpolnjeni pokojninski dobi. Da, malo delo se šteje v pokojninsko delovno dobo, ampak iz njega mezdni delavec ni upravičen do izplačila pokojnine (sic!).

    Inštitut malega dela v Evropi poznata samo Avstrija in Nemčija. V Nemčiji so ugotovili, da je na račun malega dela izpuhtelo 1,6 milijona (solidno plačanih) delovnih mest.
    Ugotovitve? Enkrat mali delavec – vedno mali delavec. Prehodov iz malega v “veliko” dela je zelo malo.

    Mali delavec z nizkim dohodkom in nerednimi, negarantiranimi prihodki ne more dobiti kredita. Avtor članka verjetno ni nikoli rabil vzeti kredita za dopust, veliko ljudi pa ga žal mora. Vedno več je tistih, ki morajo za nakup učbenikov in drugih obveznih potrebščin v brezplačnem šolstvu za šoloobvezne otroke najeti kredit. In kako otroka poslati študirat, če si mali delavec? Glede na razmere je vsem jasno, da bodo prej ali slej uvedli šolnine. Izobrazba bo spet privilegij bogatih.

    Morebitna druga razlaga bi lahko bila, da goji avtor zamere do študentskih struktor, organizacij in servisov. Tu ga razumem in se z njim strinjam. Jih imam tudi jaz nekaj. A vendar, še enkrat poudarjam: malo delo je poseg na trg dela in ni namenjeno obračunu s študentarijo in povezanimi organizacijami (kljub temu, da delno opravi tudi to poslanstvo).

    Verjamem, da je avtor dobronamerno osvetlil del zgodbe, ki mu je blizu in ki jo pozna. Ga pa pozivam, da – v kolikor bo še kdaj pisal o tej temi – preuči širši družbeni kontekst in posledice, ki jih prinaša malo delo (ki je – -mimogrede – namenjeno brezposelnim, mladim, upokojencem in vsem državljanom EU, ki bi želeli delati v naši preljubi domovini).

    Malo delo zna biti prvi korak v smer družbe, kjer delo ni vrednota, ampak tlaka. Brez pravic, brez dostojanstva, za golo preživetje.

  13. Trditev o 1,6 milijona izpuhtelih delovnih mest zaradi uvedbe malega dela V Nemčiji se mi zdi precej lovska in propagandistična. Delovna mesta izginejo zaradi propada podjetji, tehnoloških spremeb in/ali sprememb preferenc potrošnikov. Zaradi spremembe zakonodaje je morda nastalo več slabše plačanih delovnih mest. Vsekakor bi rad vir za tako smelo trditev, še posebej zato, ker je v Nemčiji trenutno brezposelnost najnižja od združitve. Nemci so lahko danes hvaležni Schroederju, da se ni kaj dosti zmenil za proteste sindikatov in levičarjev, ko je uvajal reforne trga dela.

    Če izvzamemo davčne privilegije je glede pravic za delavca malo delo bolj ugodno kot delo preko študentskega servisa kjer tudi ni bolniških in plačanega dopusta. Večina študentov, ki opravljajo študentsko delo so najbolj krivična konkurenca revnim delojemalcem ne-študentom.

    Delovnih mest ni mogoče ustvariti z dekretom nit s sklicevanjem na to, da je delo vrednota, ki zahteva pravice in dostojanstvo. Bolj kot je rigiden trg dela, bolj kotso zaščitene zaposlitve za nedoločen čas, več bo nezaposlenih in zaposlenih za določen čas.

    Govorjenje o tem, česa vse si ne more privoščiti mali delavec je v tej debati demagogija. Saj si istega ne more privoščiti tudi brezposelni, ali invalidski upokojenec, kateremu pokojnina ne pokriva življenskih stroškov ali tudi zaposleni starši s šoloobveznimi otroki in minimalno plačo.

    Kratkoročne socialne probleme se lahko blaži le s socialnimi transferji in dobrodelnostjo, dolgoročno pa jih zmanjšuje samo večja gospodarska rast. Manipuliranje z delovno zakonodajo, ki bolj zaščiti določeno skupino delojemalcev na drugi strani oškoduje drugo skupino delojemalcev.

  14. Malo delo kot je predlagano ni dobro! Ne samo da nadomešča študentsko delo ampak uvaja povsem novo delovno kategorijo “malih delavcev”. To pa so delavci, ki se tretirajo slabše kot mezdni delavci izpred 100 let. Ni regresa, ni malice, ni potnih stroškov, ni bolniške, ni dopusta, ni porodniške… zgolj mezda za oddelane ure. To da sedaj vsi t enačijo s študentskih delom je velika napaka – malo delo je inštrument ki prinaša negotovost in mezdni odnos na vso popoulacijo in dokazano znižuje raven socialnih pravic (izriva redna delovna mesta).
    Nujno se je potrebno lotiti tega področja na drugačen način, ne tako plansko socialistično in administrativno!

    lp, A

  15. Z malim delom se lahko zasluži 7 EUR na dan, če računamo letno povprečje. Zato bo uporabno samo za skrajno izkoriščanje najbolj obupanih, najbrž bodo sčasoma trg preplavili azilanti, romuni in Bolgari, slovenci se tega ne bodo posluževali. Dajmo raje o čem drugem, kot o eksperimetnih aktualne vlade na lastnih državljanih.

  16. Malo delo je dobra ideja, ki pa je zaradi socialistične miselnosti enako socialistično iznakaženo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite